Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 7. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega ostavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ferenc Horváth, Predrag Baković, mag. Bojana Muršič od 16. ure dalje, Iva Dimic, mag. Matej Tonin od 12. ure dalje, mag. Janez Žakelj od 12. ure dalje, Janez Janša, mag. Urška Klakočar Zupančič od 19.30 dalje, Jelka Godec od 10.00 do 11. ure in od 18. ure dalje, Jože Tanko od 10.00 do 12. ure, Jožef Jelen, Zoran Mojškerc, Rado Gladek, Zvonko Černač, Žan Mahnič, Franc Rosec, Eva Irgl, dr. Vida Čadonič Špelič od 17. ure dalje, Janez Magyar, Tomaž Lisec, Lucija Tacer od 13. ure dalje, Alenka Jeraj od 16. ure dalje in Alenka Helbl od 14. ure.

Na sejo sem vabila predstavnika Urada predsednika republike, kandidatko za predsednico Računskega sodišča Jano Ahčin, predstavnika Sodnega sveta k 40. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 7. izredne seje Državnega zbora, katerega predlog ste prejeli v sredo, 22. junija 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 7. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJETJU PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Besedo dajem predstavnici predlagateljev Alenki Jeraj za dopolnilno obrazložitev predloga.

Dober dan. Lepo pozdravljeni vsi!

Torej v Poslanski skupini SDS predlagamo posvetovalni referendum, in sicer predlagamo, da se vprašanje na referendumu glasi: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje RTV prispevka? Namreč Radiotelevizija Slovenija ima že dolga leta težave predvsem s trem, da izgublja gledalce. In odgovorno vodstvo seveda mora ukrepati ali kaj narediti, v zadnjih letih pa nismo bili priča kakšnim spremembam pač pa vztrajanju na obstoječih in oddajah, konceptih in tako naprej, ki očitno ne prinašajo gledalce, ampak prinašajo izgubo gledalcev. V spremembo zakona želimo uvesti, torej spreminjamo zakon v tem smislu, da se uporabnice in uporabniki sami odločijo ali želijo plačevati RTV prispevek. Ta naj bo prostovoljen in naj se sami odločijo ali ga želijo plačevati, koliko ga želijo plačevati. In v tem smislu je tudi pripravljen zakon. RTV samo s prispevkom pridobi 96 milijonov evrov od skupnih 128 milijonov, kolikor znašajo njihovi prihodki. Mi jih ves čas opozarjamo, da bi morali RTV modernizirati, kadrovsko okrepiti, ampak ne. Torej okrepiti s primernimi kadri. Namreč kar nekaj ljudi, ki delajo na RTV-ju, ne izpolnjujejo pogojev, ki bi jih morali, za zasedbo teh mest. Poleg tega pa se ocenjuje, torej ne samo mi ampak tudi gledalke in gledalci, da je absolutno predimenizonirano. Namreč RTV Slovenija ima preko 2 tisoč 200 zaposlenih, medtem ko imajo druge države z veliko več prebivalci bistveno manj zaposlenih na javni RTV. Na primer Slovaška s 5,5 milijona prebivalcev ima na svoji televiziji zaposlenih manj kot 400 ljudi, Grčija z 11 milijoni prebivalcev nekaj čez 600 ljudi. In lahko bi naštela tudi druge države, povsod so številke precej manjše kot pri nas, učinek pa bistveno večji kot pri nas oziroma so ljudje tam bolj zadovoljni z njihovimi televizijami. Hkrati je obvezni prispevek RTV višji v Sloveniji od nekaterih držav Evropske unije, kjer imajo plačniki prispevka višje neto plače. Takih primerov je kar nekaj: Belgija, Finska, Francija, Italija, Nizozemska in Španija. Kot sem povedala, že leta, predvsem pa zadnja leta narašča število državljanov, ki so nezadovoljni s storitvami, ki jih nudi RTV Slovenija, in zato smo že večkrat spremljali raznorazne peticije in predloge, da se RTV prispevek ukine. Ljudje se razburijo, da tega ne bodo več plačevali in dejansko jih kar nekaj tudi ne plačuje. Znižuje se ugled RTV Slovenija, ki je trenutno verjetno najnižji v zgodovini samostojne Slovenije. To se ne dogaja zadnji dve leti kot nas nekdo hoče prepričati, pač pa traja že kar precej časa. Kot sem povedala, sta najpomembnejši informativni oddaji Dnevnik in Odmevi izgubile kar 250 tisoč gledalcev oziroma polovico vseh gledalcev v zadnjem desetletju in tudi sicer gledanost vseh programov že več kot desetletje konstantno pada, pa se nihče ne zgane oziroma se ni do nove garniture na RTV-ju, novega vodstva, ki je seveda želelo te trende obrniti v pozitivno in nekatere stvari spremeniti. Zdaj veliko je govora o tem, kdo obvladuje RTV. Bom prebrala samo izjavo gospe Nataše Pirc Musar, odvetnice, ki je kandidirala pred leti za direktorico RTV. Takole pravi, citiram: »Ta zgodba je še vedno moja velika bolečina, saj sem prepričana, da se mi je zgodila krivica. Bolj od moje zgodbe je pomembno nekaj drugega. RTV Slovenija je bila, in to se še vedno pozna, pod vplivom Socialnih demokratov. V njej je kot duh hodil gospod Lenart Šetinc in malo usmerjal uredniško politiko. Mene takrat ni zrušila SDS ampak SD. Visoki predstavniki te stranke so govorili, da Nataša Pirc Musar ne posluša in jo je zato treba zrušiti, kar so tudi storili«. Mi smo prvič na RTV-ju na seji programskega sveta leta 2016 videli transparent Smrt janšizmu. Mimogrede, takrat je bila SDS v opoziciji, nato smo take transparente gledali na protestih. Najprej dva, trije, potem jih je bilo na desetine in verjetno so organizatorji sami ugotovili, da jim to ne gre ravno v prid in se je potem malce nehalo, ko smo se, ko se je cela Slovenija zgražala, da se grozi s smrtjo. Ampak novo grožnjo s smrtjo smo videli pred enim tednom, ko so stavkali novinarji RTV, ko smo videli vislice za direktorja Graha. Novinarji RTV, njihov sindikat namesto da bi se borili za plače delavcev in za njihove boljše pogoje, se ukvarjajo s tem kdo, torej jih moti novo vodstvo, novi organi upravljanja, predvsem programski svet, ker očitno niso prave idejnopolitične usmeritve in si želijo, da se ohrani levičarski monopol nad to ustanovo. Sindikat običajno oziroma naj ne bi posegel na področje kot je uredniška politika, ker za to nima nobenih pristojnosti. Očitno nekateri menijo, da si to lahko dovolijo. In ponovno iz hiše RTV, grožnje s smrtjo, z vislicami, če bi to, tak transparent nosil nekdo iz ulice, bi mogoče lahko razumeli ali pa tudi ne, da pa to počnejo novinarji RTV, se mi zdi pa nezaslišano. Na to so se odzvali tudi v združenju novinarjev in publicistov. Kadrovska politika, uredniška politika, programska vsebina je stvar vodstva in programskega sveta RTV, ne pa novinarjev. Tudi kje drugje se ukine kakšna oddaja, na RAI in podobno. Pred leti je RTV, če se spomnite, ukinil oddajo V žarišču in je potem nastala nova oddaja Odmevi. Kot sem povedala, 250 tisoč volivcev so v tem času izgubili. Morda bi bil že čas za nekaj novega ali pa bomo šli do bridkega konca do zadnjega gledalca. Na eni od okroglih miz predstavnikov RTV, smo slišali Marcela Štefančiča, ki je dejal, »jeben, več nas je, njih je samo ene par«. Mi se sprašujemo koga je, katerih je toliko več in kateri so tisti, ki jih je samo ene par in jih je očitno treba uničiti, odstraniti, šikanirati, itn., kajti to se dogaja. Novo vodstvo je ukrepalo, naredilo nove oddaje z mladimi novimi voditelji, ki očitno pred tem niso dobili svoje priložnosti, ki pa so deležni šikaniranja, zmerjanja, označuje se jih za izdajalce. To so njihovi kolegi, praktično vsi zaposleni že prej na RTV, se pravi, da jih je RTV vzgojil, bi lahko rekli, ali pa so očitno to tistih enih par, ki jih je potrebno šikanirati in iz RTV odstraniti. Zaradi takih stvari, ki se dogajajo, se seveda ljudje odvračajo od take histerične in navijaške in propagandistične RTV in zato v SDS predlagamo spremembo zakona, novelo zakona, če so tako dobri in prepričani, da so tako dobri, potem bodo ljudje stvari gledali in jih tudi plačevali. Če pa niso, predvsem informativni program in očitno niso, če izgubljajo gledalce dnevno. Pa se bodo ljudje sami odločili ali bodo to še plačevali ali ne. Kot sem rekla, je bilo kar nekaj, je kar nekaj težav na RTV, ki se vlečejo že dolga leta. Ni problem zakon, kajti Levica, ki je dolga leta v tem času vladala, od leta 2005, ko je bil zakon sprejet, ni imela nobenih težav na ta način imenovati svoje predstavnike oziroma imenovati na tak način programski svet. Sedaj je to postal problem, ker kot rečeno, nekaterim ne odgovarja trenutno vodstvo. Tisto kar predlagate v koaliciji z vašim zakonom, pa je seveda z enim zamahom odstraniti vse, direktorja, nadzorni svet, programski svet. To pa so čistke, to pa je vmešavanje, to pa je po besedah sindikalistke Milenkovičeve, prevzem RTV.

Hvala lepa.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Zato besedo dajem predsednici Odbora gospe Tamari Vonta za predstavitev poročila Odbora.

Izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Odbor za kulturo je na 3. nujni seji 24. junija 2022 obravnaval Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev.

Odbor se je s Predlogom seznanil. Seznanil se je tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavila razloge, zaradi katerih so se v stranki SDS odločili za vložitev tega Predloga. Med drugim je izpostavila, da so nekatere informativne oddaje Radiotelevizije Slovenija, od takrat, ko je bil sprejet Zakon o Radioteleviziji Slovenija in določen obvezni prispevek, izgubile na gledanosti. Tako stranka kot del gledalcev in poslušalcev, ki prispevek plačujejo, naj bi bili kritični do programov na RTV-ju. Že v preteklosti so vzniknile pobude, da prispevek ne bi bil obvezen. Kritični so tudi do tega, da je sestava RTV še iz prejšnjega režima, da se ne zgleduje po drugih, modernih televizijah v Evropi, veliko zaposlenih naj ne bi imelo ustrezne izobrazbe, prispevek naj bi bil višji kot v primerljivih državah, manjkajo oddaje v katerih bi bila soočena različna mnenja. Namen Predloga zakona je, da bodo uporabnice in uporabniki storitev RTV Slovenija sami presodili ali želijo plačevati prispevek in v kakšni višini.

Državni sekretar iz Ministrstva za kulturo, je povedal, da Vlada Predloga zakona o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija in Predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpira, saj po mnenju ministrstva takšna zakonska rešitev ni dopustna, ker je v skladu z 2. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija dolžnost ustanovitelja, da ji zagotovi primerno financiranje za izvajanje njene javne službe. Predlog ne predvideva nadomestnih virov financiranja s čimer bi odprava obveznega plačevanja prispevka predstavljala grob poseg v finančno samostojnost in s tem v samo avtonomijo javnega zavoda. Posledica bi bil finančni kolaps javnega zavoda, s tem pa RTV ne bi mogla več izvajati z zakonom določene javne službe. Prizadet bi bil javni interes na področju javnih medijev, okrnjena pravica vseh državljanov do obveščenosti, kar je v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja, katerega del je tudi pravica do obveščanja kamor sodi RTV Slovenija.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da oblikovano referendumsko vprašanje ocenjuje kot vsebinsko jasno, in opozorila, da posvetovalni referendum pomeni izrekanje volivcev o posameznem jasno izraženem vprašanju (vsebini), ne pa sprejetje pravnega akta, zato bi kazalo del referendumskega vprašanja črtati.

V razpravi je predstavnica Levice izpostavila, da je predlog o prostovoljnem prispevku je v resnici predlog za ukinitev javnega zavora RTV Slovenija. Gre za nevarno intenco predlagateljev, saj spodkopava temelje demokracije, vodi do izgube delovnih mest, krnjenja informativnega, izobraževalnega in kulturnega programa kot tudi padca kvalitete programov.

Član Slovenske demokratske stranke je menil, da RTV ne sledi alinejam 5. člena veljavnega Zakona o RTV Slovenija, kot tudi ne 10. členu istega zakona. V skladu z zakonom bi morali spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij.

Predstavnica Svobode je opozorila, da RTV ni le informativni program, ampak zagotavlja kakovostne izobraževalne in kulturne oddaje, športne prenose, kakovostno lastno produkcijo, ki je namenjena otrokom, mladostnikom in starejšim. Po njenem mnenju je edini cilj predloga SDS, da finančno shira osrednjo javno medijsko institucijo.

Odbor je po končani razpravi glasoval o predlogu mnenja, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija primeren. Odbor navedenega mnenja ni sprejel.

Hvala.

Hvala lepa.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade dr. Asti Vrečko, ministrici za kulturo.

Izvolite!

Hvala lepa za besedo.

Glede zakona, ki ga imamo danes pred sabo, ki predvideva odpravo zakonske obveznosti vračila RTV prispevka, je mnenje Vlade in Ministrstva za kulturo, da ta zakon ni v skladu z 2. členom veljavnega Zakona o Radioteleviziji Slovenija in mu odločno nasprotujemo. je Slovenija in mu odločno nasprotujemo. Predlagani zakon namreč ne predvideva nadomestnih virov financiranja in s tem de facto želi RTV, kot institucijo, spraviti v finančno krizo in posledično v njeno uničenje. Da pa je nezagotovitev primernega financiranja RTV Slovenija tudi ustavno nedopustna, je v več odločbah potrdilo tudi Ustavno sodišče. Tako je v odločbi že iz 5. februarja leta 2004 poudarilo, da je, citiram: »Zagotovitev finančne samostojnosti pomeni zagotovitev ustreznega financiranja. To je v konkretnem primeru zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za izpolnjevanje funkcij RTV Slovenija, ki pomenijo uresničevanje javnega interesa in izhajajo iz ZRTVS in ZMED ter takšnih virov sredstev oziroma takšne kombinacije virov, ki bo onemogočila odločujoči vpliv države in drugih družbenih skupin, na programsko in organizacijsko samostojnost RTV Slovenija.«

Tako pravi torej Ustavno sodišče in glede, naprej, še ena odločba, kjer pravi, glede na ustreznost in stabilnost financiranja RTV Slovenija, je Ustavno sodišče opozorilo že prej in to je bilo 23. septembra 1998, kjer je poudarilo, da, spet citiram:

»Obveznost plačevanja RTV naročnine, to je obremenitev lastnikov RTV sprejemnikom, ki imajo možnost gledati nacionalni RTV program, izvira iz opisane odločitve zakonodajalca, da zagotovi obstoj in delovanje javnega radia in televizije. Poseg je primeren in nujen za uresničitev zasledovanja ustavno dopustnega cilja. S tem, ko je financiranje nacionalnih programov izločil iz državnega proračuna in določitev višine naročnine ter njeno izterjavo v veliki meri prepustil RTV Slovenija, je javnemu zavodu zagotovil določeno stopnjo samostojnosti, potrebno zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na programsko vsebino in kvaliteto. Hkrati z naložitvijo plačila RTV naročnine, je lahko omejil financiranje z oglaševanjem, sponzoriranjem in s podobnim. Tako je ponudbo nacionalnega programa deloma izločil tudi iz pravil trga. Z določitvijo RTV naročnine je torej zakonodajalec zagotovil javnemu zavodu avtonomijo, potrebno za uresničitev njegovih nalog in hkrati stalen ter predvidljiv vir financiranja.« (Konec citata Ustavnega sodišča.)

Torej, predlagana zakonska rešitev, če bi bila uveljavljena, bi evidentno kršila 39. člen Ustave, svobode izražanja, poleg tega pa bi tudi bila v direktnem nasprotju že s citiranim 2. členom veljavnega zakona, s čimer bi bil kršen tudi 2. člen Ustave, torej, načelo pravne države. Zato po mnenju Vlade posledično tudi razpis posvetovalnega referenduma o takšnemu vprašanju ni dopusten in ni primeren. Ker Državni zbor tudi v nobenem primeru ne bi mogel biti vezan na uspeh takšnega referenduma, saj bi v nasprotnem primeru sprejel ureditev, ki je evidentno ustavno nedopustna, je izvedba takšnega referenduma tudi popolnoma nepotrebna in bi zgolj obremenila državni proračun.

Iz navedenih ustavno pravnih razlogov, Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma po sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o RTV Slovenija, najodločneje nasprotujemo. Takšna vprašanja pa lahko vidimo zgolj kot nadaljevanje nadaljnjega uničenja o, in težnje po razgradnji javnega zavoda javne televizije in našega največjega kulturnega zavoda, torej RTV Slovenije. Javni zavod opravlja javno funkcijo – izobraževati, obveščati in poskrbeti, da so določene pravice do informiranja dostopne vsem državljanom in državljankam ter, da so tudi druge medijske vsebine na voljo vsem.

Zato so ti napadi na RTV Slovenija nedopustni, saj se jim odreka možnost, vsem državljankam in državljanom, da bi lahko imeli dostop do kvalitetnih informacij, kot pa je že bilo rečeno, ne gre izključno za informativni program, ampak gre za kulturno umetniški program, športni program, program, ki se posveča otrokom dokumentarni program in tako naprej. Njegovo dolgoročno poslovanje zavoda in pa profesionalni obstoj bi lahko bil s takšnim posegom ogrožen. S tem pa bodo ogroženi tudi temelji tega zavoda, javnega zavoda, ki opravlja, ponavljam, javno funkcijo. In to lahko razumemo, tovrstne predloge, zgolj kot težnje po njegovem uničevanju. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica.

Dr. Tatjana Greif, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovana ministrica, spoštovani zbor!

O predlogu spremembe 31. člena Zakona o RTV se zakon spreminja na način, da se obvezni RTV prispevek spremeni v prostovoljni. Zavezancem v lastno presojo pa se prepušča, da se odločijo ali bodo plačevali RTV prispevek ali ne in v kolikšnem znesku. V zvezi z neuspelo novelo je sedaj vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Radiotelevizija Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov in državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom Radiotelevizije Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. Zavezana izključno javnemu interesu RTV prav tako uresničuje ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Ustanovitelj javnega zavoda je Republika Slovenija in dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija. Institucionalna avtonomija in neodvisnost sta nujni predpostavki, da ti RTV vršila svojo pomembno funkcijo. Prav s pomočjo medijev je možno kritično preverjati oblast, javnost pa mora istočasno preverjati delovanje samih medijev. Opustitev nadzorstvene vloge svobodnega novinarstva je lahko pogubna za vsako demokratično družbo. Dogaja se ruvanje korenin RTV Slovenija. Brez stabilne finančne osnove javni zavod pač ne more delovati. Predlog sprememb bi znatno posegel v finančni položaj zavoda, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja okrnjena, ne bi namreč mogel več uresničevati javnega interesa. Predlog o prostovoljnem RTV Prispevku je v resnici predlog za njegovo ukinitev. To pomeni ukinitev enega od ključnih in najbolj vitalnih virov financiranja RTV, in sicer prav tistega, ki zagotavlja neodvisnost in politično nepristranskost, ker ne prihaja iz proračuna. Težnje po ukinitvi RTV prispevka so pravzaprav povest o jari kači in steklem polžu. Prihajajo pa, zanimivo, vselej z desne strani politične mavrice. V predhodnem obdobju je tako Odbor za kulturo razglabljal o RTV prispevku na nujni seji septembra 2019, ki jo je sklicala NSi. Spomnimo se dalje številnih poskusov neutrudnega hujskanja h ukinitvi zakonsko predpisanega prispevka iz ust vladajočih in rafalov iz pregretih tviter računov. RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih zakonsko določenih dejavnosti iz treh naslovov: iz plačil prispevka za programe, iz tržnih dejavnosti in sponzorstva ter iz sredstev državnega proračuna, pri čemer je največje težišče prav na prispevku, na obveznem prispevku. V Levici trdimo, da mora javni medijski servis ostati plačljiv iz RTV prispevka. Ravno oblika dajatve, to je prispevek in ne vir iz proračuna, zagotavlja njegovo neodvisnost. Predlo za ukinitev RTV prispevka skuša obračunati torej še zadnjo oviro s finančno stabilnostjo. To bi dokončno ogrozilo obstoj in zavrlo razvoj javnega zavoda, ki že tako in tako deluje v skrajno zaostrenih pogojih, ki so posledica apetitov bivše koalicije, ki je RTV dobesedno ugrabila in skozi kadrovske čistke postavila absolutni dominat nad javnim RTV servisom. Zastrupila delovno okolje, novinarje in urednike pahnila v brezizhoden položaj, ogrozila programsko shemo, povzročila val stavk in javnost prikrajšala za ustavno pravico do obveščenosti. Zdaj bi RTV Slovenija torej spodnesli še finančno. Zlonameren predlog opozicije tako odžira osrednji finančni vir, ki omogoča zakonito delovanje javnega zavoda. Znova poudarjam, ukinitev enega ključnih virov financiranja, prav tistega, ki zagotavlja neodvisnost, je izredno nevarna intenca predlagateljev, saj spodkopava same temelje demokracije, vodi do izgube delovnih mest, do krčenja informativnega, izobraževalnega in kulturno umetniškega programa, nižanja ravni kvalitete programa in tako naprej. Še več, predlog za razpis posvetovalnega referenduma je populistična prevara. Nagovarjate prebivalstvo, ki je po dveletni epidemiji in ob svitu nove, v primežu vsesplošne draginje in negotovosti, k neplačilu zakonsko predpisanih dajatev, je pehanje ljudi v protizakonito delovanje, tudi protiustavno. Dalje, v svoji pobudi pišejo, da je RTV Slovenija postala le še eden od podsistemov v družbi, ki služi tranzicijski levici, da s spretnim kadriranjem ideološko ustreznih novinarjev ustvarja ustanovo, ki mnogokrat poroča nasprotno od temeljnih členov slovenske ustave. To so v stranki SDS zapisali potem, ko so si politično v lastnih barvah prikrojili vse organe RTV, ukalupili programski svet, nadzorni svet, ustoličili svojega generalnega direktorja in urednike, delavce in zaposlene pa pahnili v agonijo. V isti sapi pa kar ne jenjajo ponavljati, da bi RTV Slovenija morala delovati v korist vseh državljank in državljanov. Kakopak. A ljudje nismo nevedni niti naivni. Izza tega manevra se odstira podla manipulacija, sejanje slepila, lažne obljube pod pretvezo pomoči, širi se kriva vera. Referendumska pobuda je podtaknjenec desnice, kukavičje jajce, s katerim skuša pod krinko ljudske odločitve finančno shirati RTV in ga narediti poslušnega, podredljivega in discipliniranega. Predlagani referendum je tudi zloraba mehanizma demokratičnega odločanja za doseganje ozkih političnih ciljev in brezsramna demagogija. V Levici razpisu tega referenduma in razsipavanju ter brezumni potrati javnih sredstev za slepilne manevre in zavajanje javnosti odločno nasprotujemo. Oblastniki so zamerljivi - to je misel iz romana Sto let slepote letošnjega Kresnikovega nagrajenca Romana Rozine. Prav ta misel asocira na epsko maščevalnost, ki očitno veje iz teženj stranke pobudnice, povrhu pa še ošabno in politično nezrelo, predvsem pa skupnemu dobremu in blaginji usodno.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda.

Izvolite, kolegica Mojca Šetinc Pašek.

Hvala za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Danes odločamo o tem, ali naj potrdimo predlog največje opozicijske stranke, da bi volivke in volivci na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali bi odslej samo še prostovoljno plačevali prispevek za našo največjo javno, kulturno in medijsko institucijo v državi, katere obstoj zaradi njenega širšega družbenega pomena opredeljuje tudi poseben zakon. Ta ji nalaga širok nabor dolžnosti in pravil delovanja, ki jih mora javni zavod posebnega pomena dosledno izpolnjevati in izvajati. V SDS ob tem, ko želijo sedanji sistem financiranja javne RTV spremeniti v prostovoljno financiranje, ne predlagajo prav nobenega drugega alternativnega vira financiranja javne institucije, kar je unikum v Evropski uniji. Prav nobena druga evropska država za tako pomembno kulturno in medijsko institucijo države, kot je javna RTV, namreč na pozna prostovoljnega načina financiranja. V resnih demokracijah, kjer vedo, kako pomemben steber za demokratično družbo in državo je javni medij, financiranje javnega medija urejajo s posebno obvezno dajatvijo. Tam, kjer javni medij ni podvržen stalnemu političnemu vpletanju v uredniške politike, recimo v nekaterih skandinavskih državah, pa lahko tudi s proračunskim financiranjem. Pri nas smo to uredili z RTV naročnino.

Po veljavnem zakonu, katerega glavni avtor naj bi bil, kot se rad pohvali sam, kolega Branko Grims, ki ga zdaj ni v dvorani, se je obvezno naročnino že leta 2005 v zakonu zabetoniralo na 12,75 evra na mesec. Če se izrazim bolj slikovito, v praksi in realno RTV naročnina zdaj znaša natančno dve vstopnici za kino na mesec. Ta naročnina se od leta 2012, ko je bil uveljavljen še zloglasni ZUJF, nikoli več ni spremenila ne glede na spremenjene okoliščine in za javni zavod poslabšane razmere, ki so ga v vseh teh letih finančno potiskale proti robu. Nobena vlada, ne leve še manj pa desne v vseh teh 17 letih niso prepoznale pomena osrednje javne kulturno-medijske institucije za sodobno demokracijo in državo, da bi morebiti njeno financiranje poskušale okrepiti, morda RTV prispevek na letni ravni uskladiti kot to omogoča že veljavni zakon. Ne, to naj bi bila po ocenah ta levih in ta desnih politično slaba, nepopulistična poteza - ljudje je nebi marali. Pri čemer so se vedno vse politične stranke sklicevale na dva referenduma o zakonih o RTV, ki sta obstoječi zakon potrdila, češ da sta bila oba dobljena prav zaradi morebitnega nepopularnega povišanja naročnine. Ali je res? Ali pa morda tem referendumskim rezultatom ni botrovala še kakšna druga okoliščina, denimo odstotnost obveznega kvoruma za veljavnost izida v časih izvedbe omenjenih referendumov? A nazaj k današnji temi. Za dve kino vstopnici na mesec javni zavod posebnega kulturnega pomena RTV Slovenija izvaja 8 radijskih in 5 televizijskih programov nacionalnega in regionalnega pomena, izdaja novičarski spletni portal, ima digitalni spletni arhiv, skrbi za filmski arhiv Republike Slovenije, snema lasten filmski in televizijski program, umetniške in dokumentarne filme, nadaljevanke, izvaja športne prenose najvišjega kakovostnega pomena. Med drugim produkcijsko ekipo TV Slovenija najema svetovni olimpijski komite, RTV Slovenija namreč že leta zagotavlja nekatere prenose športnih panog z olimpijskih iger in drugih svetovnih prvenstev v svetovni eter. RTV Slovenija ima več priznanih, na mednarodnem nivoju nagrajenih orkestrov simfonike, Big Band, otroški in mladinski pevski zbor. Pripravlja raznovrstne kakovostne vsebine in programe javnega pomena, kakovostne in večkrat nagrajene izobraževalne programe, otroški in mladinski program, oddaje za starejše, za najranljivejše, za manjšine. Snema in oddaja razvedrilni program. Izvaja službo podnaslavljanja in prevajanja v jezik za naglušne in gluhoneme. Skrbi za slovenski jezik. Česar zares ne počne in ne dela prav nobena druga radijska ali televizijska hiša v tej državi, prav noben drug medij. Zato preko obvezne naročnine, ki se v 17 letih kljub poslabšanim okoliščinam ni spremenila, ljudje tudi financiramo svoj osrednji javni medij v Sloveniji – v višini dveh kino vstopnic na mesec.

Toda predlagatelje zakonske spremembe in nanjo vezanega predloga o posvetovalnem referendumu to sploh ne zanima. Ker jih v resnici ne zanima, kaj največja javna kulturna in medijska institucija te države producira za dve kino vstopnici na mesec. Oni sledijo zgolj sami sebi, svojemu ozkemu političnemu oziroma strankarskemu interesu, saj jih zanima zgolj en sam program: informativni program televizije Slovenija in nanj vezane vsebine na spletnem portalu MMC. Zanima jih zgolj eno. Prevzem, podreditev, profesionalna degradacija in celostna metamorfoza javnega profesionalnega informativnega programa v njihov propagandni aparat. Iz profesionalnega novinarskega servisa javne televizije želijo narediti svoj strankarski politični agitprop po vzoru medijev, ki jih že obvladujejo oziroma financirajo z madžarskim denarjem. Kako si oni predstavljajo medijsko pluralnost in profesionalno avtonomijo, bi lahko vsak dan gledali na njihovi novi 24TV. Nenehni klišejski, ideološko obarvani in često tudi pritlehni napadi na vsakogar, ki ga štejejo za nasprotnika SDS, na drugi strani pa malikovanje njihovega nezmotljivega in brezmadežnega voditelja. Saj samo v tej eni in zanje edini dimenziji razumevanja sodobnih medijev tudi dojemajo javno RTV Slovenija, informativni program, televizija je zdaj njihov. Dolgo so čakali in zdaj imajo tako želeno sladico tako rekoč na pladnju. Potem, ko so po 17. letih neumornih naporov vendarle uspeli prevzeti vse nadzorstvene in vodstvene pozicije javnega medija, ki ga sicer še vedno imenujejo rdeče gnezdo. Pravijo, da naj vsak odloči ali bo plačeval po njihovi politični oceni slabe novinarje, ki menda ne znajo delati in so predobro plačani. Še huje, ti novinarji in voditelji informativnega programa Televizija Slovenija so tudi zato, ker s protesti in stavko opozarjajo na nevzdržen politični pritisk s strani nastavljencev stranke SDS v programskem svetu in vodstvu javnega medija po njihovem mnenju zgolj politični agitatorji in politični aktivisti. Danes gre za najhujšo politično sprego, največje opozicijske stranke, večine v programskem svetu RTV Slovenija, ki jo je tja postavila prejšnja večina Državnega zbora po okusi in izbiri SDS ter vodstva RTV, ki ga usmerja in vodi ta isti programski svet. Tudi starejši novinarji in novinarke na javni RTV Slovenija pravijo, da kaj takega še niso doživeli v vsej svoji karieri. Ob vsem tem predlagatelji posvetovalnega referenduma sprenevedavo dodajajo, da njim pa res ne gre za shiranje RTV, a predlagajo prav to, finančno hiranje in posledično uničenje javne RTV Slovenija. Ker ga kljub vsem naporom potem, ko so javni mediji zares dobili v svoje kremplje, niso uspeli do konca degradirati, ponižati in deprofesionalizirati, ga popolniti in urediti po svoji podobi, je treba javnemu mediju zdaj vzeti vsa sredstva in ga uničiti. Le za to gre pri vašem prostovoljstvu oziroma vašem danajskem darilu plačnikom RTV naročnine in za nič drugega. Priprave na to prostovoljstvo pri plačevanju RTV naročnine tečejo že vrsto let, vse od kar ste po svoji podobni in s pomočjo finančnih botrov iz tujine ter tudi od drugje postavili svoj strankarsko-spletni televizijski konglomerat, kamor ste kanalizirali tudi javni denar, tako proračunski kot iz podjetij v državni lasti. Zato vse te akrobacije. Recimo očitki drugi strani, da svojim predlogom depolitizacije opravljanja javnega RTV, prav ona medij politizira. Temu služijo tudi vse blokade parlamentarne procedure, več novel zakona o RTV, posvetovalni referendumi, naj bo jasno, saj vsi v tej dvorani zelo dobro vemo za kaj gre. In prepričana sem in vem, da to zelo dobro vedo tudi naše volivke in volivci, naši državljani. Namen te zakonske novele je navdihnjen zgolj in samo iz osebne zlobe in je grozljiv, dokončno sesutje, dokončen požig javnega medija, ki ga novopečeni gospodar ne obvlada, kot otrok, ki jeznorito vrže ob tla pokvarjeno igračo. Pri mnoštvu zakonov in pričakovanem mnoštvu referendumskih pobud s strani največje opozicijske stranke in to že takoj na ustanovni seji novega sklica parlamenta, pa ne gre le za običajno opozicijsko nagajanje, temveč za grob poseg, za zlorabo parlamentarne procedure in Poslovnika, da se blokira začetek dela Državnega zbora v novem mandatu. Na to opozarjajo tudi ustavni pravniki. Zaradi vsega naštetega je treba ta odvečni in škodljivi posvetovalni referendum ter vse druge podobne manevre največje opozicijske stranke nemudoma in odločno zavrniti.