Dela? Dela. Odlično.

Po uvodni prekinitvi, zaradi tehničnih zapletov, z veseljem začenjam 1. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane Odbora, vabljene in vse ostale prisotne na seji lepo pozdravljam.

Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Aleksander Reberšek, hkrati pa na seji kot nadomestni člani in članice Odbora s pooblastili sodelujejo: Damijan Zrim namesto Soniboja Knežaka, mag. Dejan Kaloh namesto Eve Irgl, Lenart Žavbi namesto Jožice Derganc in Suzana Lep Šimenko namesto Alenke Helbl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Zahteva Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti Zakona o socialnem vključevanju invalidov. 2. točka - Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2021. 3. točka - Posebno poročilo Zagovornika načela enakosti Položaj gluhih v izobraževalnem sistemu in 4. točka - Posebno poročilo Zagovornika načela enakosti Položaj transspolnih: ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Nabor zaključuje 5. točka, ki je točka Razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev ali umik točk z dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora sprejet.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE ZAHTEVA VIŠJEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV. Zahtevo ste članice in članice odbora zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal. Na spletnih straneh Državnega zbora je s sklicem objavljeno mnenje Vlade z dne 21. 10. 2021 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 31. 5. 2022. K točki sem vabil Zakonodajno-pravno službo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ustavno sodišče nam je posredovalo zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti o socialnem vključevanju invalidov. S pridobitvijo obeh mnenj, Zakonodajno-pravne službe in Vlade so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Maji.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bi zdaj na kratko predstavila pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ste ga že prejeli v obširni obliki, v pisni obliki. Višje sodišče v Ljubljani na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 123. člena Zakona o Ustavnem sodišču vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o socialnem vključevanju invalidov. Vlagatelji je s sklepom prekinil postopek odločanja o pritožbi tožene stranke v delu, ki se je nanašal na ukinitev preživninske obveznosti staršev do otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po omenjenem zakonu ter predlaga Ustavnemu sodišču, da presodi ali je omenjeni zakon v skladu z 2. in 52. členom Ustave. Državni zbor je proučil vse navedbe v zahtevi za oceno ustavnosti in meni, da niso utemeljene. Državni zbor meni, da je pravica invalidov do posebnega varstva in njihov položaj v družbi v omenjenem zakonu urejena na ustrezen in ustavno sladen način ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter da z ukinitvijo družinske solidarnosti po 123. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni poseženo v pravni položaj obravnavane skupine invalidov. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo iz leta 2007, na katero se sklicuje vlagatelj zahteve, odločilo, da 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni v neskladju z ustavo, temveč, da je Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je v omenjeni odločbi ugotovilo, da je zaradi navedenih razlogov v pravnem sistemu nastala neustavna pravna praznina, ki jo je zakonodajalec dolžan zapolniti v okviru proste presoje. Lahko v katerem izmed drugih predpisov tudi s sprejetjem posebnega predpisa, ki bi celovito urejal položaj obravnavane skupine invalidov. Zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki je nadomestil neustavni zakon glede katerega predlagatelj v uvodnem delu in v uvodnem delu tega zakona predlagatelj kot razlog priprave in sprejema zakona posebej izpostavlja prav razloge navedene v omenjeni odločbi ustavnega sodišča. Posebej je poudaril navedbo Ustavnega sodišča, da ima zakonodajalec pri urejanju invalidskega varstva široko polje presoje pri čemer pa mora slediti jedru z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic, v katerega zakonodajalec ne sme poseči. V primeru invalidov je treba izhajati ravno iz namena posebnih pravic invalidov, ki je v tem, da se invalidom poleg splošnih pravic zagotavljajo še dodatne posebne pravice, ki so utemeljene prav v posebnih okoliščinah invalidov. Vse te ugotovitve in navedbe Ustavnega sodišča predlagatelj zakona posebej izpostavlja kot poglavitne razloge za sprejetje novega zakona o socialnem vključevanju invalidov. V uvodnem delu predlaganega zakona se predlagatelj posebej sklicuje na ustavno načelo socialne države iz 52. člena ustave, pravice do invalidov do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, njihovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave ter za pravico do nedotakljivosti njihove telesne in duševne celovitosti iz 35. člena ustave. Poleg tega se sklicuje tudi na konvencijo o pravicah invalidov ter posebej poudarja, da mora država zlasti težjim invalidom: ter posebej poudarja, da mora država zlasti težjim invalidom zagotoviti vsaj minimalno skupno dohodkovno varnost in se pri tem sklicuje na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. Že v uvodnih obrazložitvah zakona je posebej poudarjeno, da zakon zagotavlja zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetim osebam, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Poleg varstva tudi denarna prejemka in sicer nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Tudi v drugem poglavju »Cilji in načela poglavitne rešitve« predlagatelj zakona izrecno pojasni, da je namen predlaganega zakona zagotoviti polnoletnim osebam, ki si zaradi svoje invalidnosti ne morejo sami zagotavljati socialne varnosti in se vključevati v družbo pravico do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in storitev socialnega vključevanja za sodelovanje ter vključenost v družbo. Vlagatelj v zvezi z zagotavljanjem teh pravic izrecno pojasni, da se s tem invalidom, da živijo v skupnosti, ob tem posebej poudari tudi možnost, da preveri podporo v domačem okolju, če je le mogoče in enako kot drugi ljudje odločajo o svojem življenju na vseh ravneh, ki to zmorejo oziroma dobijo storitve socialnega vključevanja povsod tam, kjer jih potrebujejo. Predlagatelj zakona tudi dodatno pojasnjuje, da omenjeni predlog zakona oziroma, zdaj že veljavni zakon, skupaj z zakonom o izenačevanju možnosti invalidov ter drugimi predpisi s področja socialnega in invalidskega varstva ter predlogom zakona, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco…

/ prekinitev seje zaradi tehničnih težav. Mnenje ZPS je dopolnjeno s pisnim mnenje ZPS/

…(ZOA) (sprejet in uveljavljen leta 2017), ustvarja pogoje za celostno in usklajeno reševanje ključnih zadev, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic skupine invalidov, ki potrebujejo več storitev socialnega vključevanja oziroma si ne morejo sami zagotavljati socialne varnosti z delom in zaposlitvijo. ZSVI v poglavju II. Denarni prejemki določa pravico do nadomestila (5. člen) in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (6. člen).

Pravico do nadomestila za invalidnost invalidi pridobijo z dopolnjenim 18. letom starosti, invalidi, pri katerih je invalidnost ugotovljena pozneje, pa pravico pridobijo prvi dan naslednjega meseca po pridobitvi statusa invalida po ZSVI. ZSVI omogoča, da se osebe, ki pridobijo status invalida po ZVSI, zaposlijo. Tudi v tem primeru ohranijo pravico do nadomestila, ki se jim izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom minimalne plače (tretji odstavek 5. člena).

V okviru prehodnih in končnih določb ZSVI v 24. členu tudi posebej opredeljuje načelo ohranitve pridobljenih pravic, kar pomeni, da ZSVI upošteva načelo varstva zaupanja v pravo, ki sodi med načela pravne države iz 2. člena Ustave, zato ne more biti v neskladju z 2. členom Ustave. Zaradi pravno sistemske jasnosti predpisov in pravne varnosti posameznikov v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter v izogib postopkom dokazovanja obstoja preživninske obveznosti in sprožanju sodnih postopkov ZSVI v 27. členu določa, da z dnem uveljavitve ZSVI preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal ZZZDR. V primeru oseb, katerih pravice ureja ZSVI, tudi ne gre za izobraževanje v smislu ureditve v DZ, ampak za usposabljanje za samostojno življenje (11. člen ZSVI) in vseživljenjsko učenje (12. člen ZSVI) z namenom zagotavljanja njihovega socialnega vključevanja v skupnost, oboje pa sodi med storitve socialnega vključevanja (10. člen ZSVI).

Iz vsega navedenega izhaja, da ZSVI sledi ugotovitvam Ustavnega sodišča iz odločbe št. U-I-11/07 in upošteva določbe Ustave ter zagotavlja enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin invalidov, zlasti iz 2. in 52. člena Ustave.

Lepo pozdravljeni na nadaljevanju današnje seje oziroma vsaj poskusu nadaljevanja, če nas tehnika ne bo znova pustila na cedilu. Zahvaljujem se za predstavitev stališča Zakonodajno-pravne službe, kljub temu, da so bili vmes mikrofoni ugasnjeni. Tega stališče ne bomo obnavljali. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je pisno in ga bodo službe Državnega zbora lahko porabile za pripravo magnetograma, tako da bi moralo biti vse o.k.

V nadaljevanju sprašujem predstavnika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnega sekretarja Simona Maljevca ali bi želel besedo. Ja.

Dober dan, hvala za besedo, da čisto na kratko podam tudi mnenje Vlade Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenij ocenjuje, da je pravica invalidov do posebnega varstva in njihov položaj v družbi z Zakonom o socialnem vključevanju invalidov urejen na ustrezen in ustavno skladen način. Izpodbijana ureditev pa ni v neskladju z ustavo. Zakon o socialnem vključevanju invalidov je namreč nadomestil stari Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in višino nadomestila za invalidnost dvignil na seštevek denarne socialne pomoči in varnostnega dodatka, kot velja za eno samsko odraslo osebo, ne glede na premoženjsko stanje invalida. To je znesek, ki naj bi omogočal preživetje odrasle samske osebe na dolgi rok. Zakon je sledil določbam novega družinskega zakonika, po katerem so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po njihovi polnoletnosti, če se ti šolajo po verificiranih šolskih programih. Pri osebah, ki pa pridobijo status invalida po zakonu o socialnem vključevanju invalidov in s tem pravico do nadomestila za invalidnost, pa temu ni tako, saj gre le za usposabljanje za samostojno življenje. Hvala.

Hvala za podano stališče. Na podlagi 265. člena Poslovnika dajem v obravnavo in na glasovanje naslednje mnenje:

»Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 31. 5. 2022 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Želi kdo razpravljati o tem mnenju? Ne vidim prijavljenih za razpravo. Preden to glasovanje sprožim, bi vas odbornike naprosil, če vzamete kartico iz reže in jo ponovno vstavite v glasovalno napravo, zaradi tega, ker …/ni posnetka/…

Glasovanje teče. Ugotavljam, da je bilo glasovanje uspešno. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in ugotavljam, da odbor mnenje kot podlage za odgovor Ustavnemu sodišču, pardon, da je bilo mnenje sprejeto in bo odgovor Ustavnemu sodišču oblikovala Zakonodajno-pravna služba.

S tem prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – REDNO LETNO POROČILO ZAGOVORNIKA NAČELA ENAKOSTI ZA LETO 2021. Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno poročilo, mnenje Državnega sveta in stališče do mnenja Državnega sveta.

K točki sem vabil Zagovornika načela enakosti, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vlado in Državni svet.

Uvodoma naj še pojasnim, da se pri 2., 3. in 4. točki današnje seje ne bo mogel udeležiti nihče od predstavnikov Državnega sveta oziroma Komisije Državnega sveta za socialno, varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Na tej točki predajam besedo Zagovorniku načela enakosti gospodu Mihi Lobniku.

Spoštovani, hvala lepa.: Mislim, da je bil dogovorjen prikaz na ekranu. Spoštovani predsednik, spoštovane članice odbora, člani odbora, poslanke in poslanci. Lep pozdrav z moje strani. To je prvič, da vam predstavljam Redno letno poročilo institucije Zagovornika načela enakosti v tem mandatu in me veseli, da bomo danes spregovorili o sistemskem varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji.

Kot uvod nekaj besed o dolgotrajnih prizadevanjih na

globalni ravni. Pred več kot 70 leti v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah se že v 2. členu najde zapis o prepovedi in nediskriminaciji ljudi na podlagi rase, spola in drugih osebnih okoliščin. Potem ta proces poteka v tem obdobju po svetu na različne načine in v različnih sferah in s poudarki na različnih področjih. Okoli leta 2000 pa v Evropski uniji dobi en nov moment. Takrat nastanejo direktive, ki predvidijo, da se države poleg ostalih razvojnih procesov tudi v obliki posebnih institucij lotijo varstva pred diskriminacijo na en sistemiziran način. In tako tudi Slovenija, ki sicer že pozna 14. člen Ustave, vendarle tudi leta 2016 z implementacij teh evropskih direktiv ustvari to novo institucijo, katere naloge so, da se specializirano ukvarja s tem področjem. To je Zagovornik načela enakosti, deluje v okviru Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ta zakon tudi definira naloge in dejavnosti institucije in sicer smo tukaj zato, da svetujemo posameznikom, posameznicam v vseh vprašanjih kadar mislijo, da doživljajo diskriminacijo, se mogoče odločajo za postopke s katerimi bi zaščitili svoj položaj. Torej, tista prva funkcija je svetovalno informativna. Potem za državljanke in državljane vodimo tudi postopke ugotavljanje diskriminacije, v katerih obravnavamo opisana dejanja, ki jih lahko ljudje sami prijavijo in ugotavljamo ali je tisto, kar se jim je zgodilo v nasprotju z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki definira, zelo natančno, kaj se ponuja kot prepovedana oblika diskriminacije in kaj ne. Na drugi strani pa delujemo tudi sistemsko. Namreč, določene diskriminacije izvirajo lahko iz zakonodaje ali iz drugih predpisov. Za razliko od prvega dela, kjer so naše ugotovitvene odločbe tiste, ki nedvoumno določijo ali je bilo neko dejanje diskriminatorno ali ne, pa v tem primeru naredimo oceno diskriminiranosti predpisov. To je neke vrste pravna analiza, v kateri poskušamo argumentirati zakaj prav iz teh predpisov izhajajo posledice, ki povzročajo v bistvu širšo kolektivno diskriminacijo. Torej, na širši ravni, ki se tiče več ljudi kot v posameznih primerih. V tem primeru lahko priporočimo spremembe predpisov ali pa tudi podamo predlog Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti, v primeru ocene o diskriminatornosti predpisov. Na sistemski ravni pravzaprav sodelujemo z Državnim zborom neposredno, kajti na nastajajočo zakonodajo podajamo priporočila, ki obravnavajo osnutke zakonov s stališča ali bodo povečali ali pa zmanjšali diskriminiranost na tistem področju, ki jo zakon ureja. Zato sproti vsa priporočila, ki jih posredujemo vladi oziroma resorjem vlade neposredno posredujemo vsem poslankam in poslancem v Državni zbor, da jih lahko uporabljate pri oblikovanju zakonov v okviru razprave, ki jo vodite. Na koncu je naša funkcija, da tudi spremljamo stanje na področju diskriminacije. To je tudi funkcija letnega poročila, ki ga danes predstavljamo. Torej, na enem mestu, enovito predstavimo tako svoje delo v preteklem letu, kot tudi delo drugih institucij, ki se ukvarjajo z varstvom pred diskriminacijo in nekatere aspekte, ki jih odkrijemo z raziskavami: oziroma dejstva, ki so pomembna za ozaveščanje javnosti o pojavu, prisotnosti diskriminacije in vseh s tem povezanih okoliščinah v državi.

Preden nadaljujem, podrobneje samo o samem poročilu. Osnovna struktura pomeni, da je v prvem delu sistematski pregled, na začetku so opisani rezultati našega dela glede na zakonske naloge, 21. člena. Potem sledi širok statističen pregled našega delovanja. V drugem delu pa pravzaprav pregled po osebnih okoliščinah, diskriminacije in potem tudi po resorjih, ki se srečujejo s posameznimi vidiki. Nekaj podatkov, torej o tem prvem delu našega delovanja, svetovanju in zagovorništvu. Lansko leto, v letu 2021, je bilo z državljankami in državljani opravljeno okoli 1700 ur svetovanja, ki je potekalo bodisi po telefonu, bodisi po pisno. Zaradi COVID-nih razmer, več pisno, kot preteklo leto. Skupno smo svetovanje in pravno pomoč nudili 415 ljudem. Poleg tega pa je zagovornik nadaljeval s postopkom, ki izhaja iz prejšnjih let. Temelji na naši odločbi o ugotovljeni diskriminaciji kolesarskega sodnika, ki je moral svojo dejavnost prekiniti samo zato, ker je bil star 70 let. V tem pa nismo prepoznali dovoljšnega vsebinskega razloga in zato poteka sedaj na sodišču tožba kolesarskega sodnika proti zvezi, torej, društvu kolesarskih sodnikov, kjer zagovornik načela enakosti v tem primeru zastopa kolesarskega sodnika. Prva diskriminacija zaradi starosti je že bila potrjena. Je pa stvar še na višjem sodišču, ker sta se obe stranki pritožili, torej še ni pravnomočna.

Kratek grafični pregled tega kako število pripadov v tej instituciji raste po letih. Namreč, kot vidite iz grafov, se vsako leto povečuje tako število povpraševanj po svetovanjih, prijav, ki jih oddajo, predlogu za analizo predpisov. Institucija postaja prepoznavna in zelo raznolike primere pravzaprav obravnava. Podrobnost seveda najdete v poročilu, ampak nekaj izpostavljenih primerov.

Torej, ugotavljanje diskriminacije, 119 predlogov prejetih v letu 2021. Zaključenih malo več kot polovica v lanskem letu. Ostali še potekajo in so še v postopku. Od tega je bila v desetih zadevah ugotovljena diskriminacija. Med njimi zdaj izpostavljam vprašanje nižje letne ocene javne uslužbenke samo zato, ker je bila na porodniškem dopustu, kjer je pravzaprav tako kot spol kot materinstvo bil razlog diskriminacije. Opravičevanje idej o večvrednosti ene rase v reviji oziroma pozivanje diskriminacije v televizijski oddaji. Prepoved izvajanja fizične pomoči učenki v času šolanja na daljavo. Trajna izključitev vseh istospolno usmerjenih moških iz krvodajalstvo in božičnica, ki je vezana na prisotnost delavca, kar pomeni diskriminacijo zaradi nosečnosti, starševstva oziroma zdravstvenega stanja, kadar se ta zaradi odsotnosti znižuje. Med tem seveda imajo tako kršitelji, kot prijavitelji možnost, da se na našo ugotovitveno odločbo pritožijo na upravnem sodišču. V zvezi s tem so v letu 2021 bile izdane tri sodbe. V dveh zadevah je upravno sodišče pritrdilo zagovorniku. Eno zadevo pa je vodilo v ponovno odločanje.

Po drugi strani pa predpisi v letu 2021 smo izvajali 48 ocen diskriminatornosti. To pomeni, da smo analizirali 48 različnih predpisov in analizo zaključili v 31 primerih.: V sedmih smo predpise ocenili kot diskriminatorne. Možnost odpustitve delavcev, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev brez kakršnih koli razlogov iz PKP7 smo ocenili za diskriminatorno. To je potem potrdilo tudi Ustavno sodišče. Omejitev prejemanja solidarnostne pomoči ob rojstvu otroka samo na tiste, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, ne pa tudi na ostale, ki tukaj prebivajo in so dobili otroka v tem obdobju je še na Ustavnem sodišču. Ureditev dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo za neplodne ženske, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti je tudi na Ustavnem sodišču. Potem pa, dolgotrajno zaprtje šol v času epidemije COVID-a, kjer je pravzaprav, so bili otroci najdlje izključeni iz socialnega življenja glede na druge družbene sfere, tako podjetja, kot druge dejavnosti in med pravzaprav najdaljšo izključitvijo v Evropi in s tem povezanimi posledicami. Nedostopnost humanitarnih skladišč brez pogoja PCT na kar je na našo priporočilo vlada hitro odreagirala in to dostopnost sprostila. In pa pogojevanje prehoda občinskih meja z aplikacijo »Ostani zdrav« do katere so imeli dostop samo tisti, ki so imeli pametne telefone oziroma so jih znali uporabljati ter omejevanje izhoda države v času velikonočnih praznikov leta 2021.

Potem pa priporočila. V letnem poročilu so tabelarno na koncu pa potem tudi s kratkimi povzetki predstavljena priporočila za odpravo ali preprečevanje diskriminacije. V zvezi tega, 33 priporočil v zvezi s predpisi. Zdaj, kako pa zagovornik pripravi poročilo, na podlagi česa. Gre za analizo zadevnih zakonov in drugih predpisov, mogoče prejšnjih omenjenih ocen diskriminiranosti že veljavnih zakonov, drugih analiz in raziskav, ki jih v zvezi s tem opravljamo in spremljanjem splošnega stanja ter sodelovanja tudi na mednarodnem področju v izkušnjah drugod po Evropi, z že izpeljanimi pravnimi postopki ali pa nenazadnje v naših lastnih postopkih ugotavljanja diskriminacije. Torej, tako ocene diskriminatornosti, kot tudi priporočila, ki jih izdajamo so rezultat zelo natančnih postopkov in tudi na ta način smo jih opisali v letnem poročilu, tako da je to naše delo transparentno in seveda je mogoče o njem tudi komunicirati. Namreč, varstvo pred diskriminacijo zavzema eno zelo široko področje različnih osebnih okoliščin, različnih družbenih sfer, ki jih ureja zakonodaja in nam se zdi bistveno, da z letnim poročilom širimo neko preglednost tega področja, zato da so znotraj posameznih partikularnih vprašanj možne seveda argumentirane in smiselne razprave, kajti področje je res obsežno.

Nekaj pregleda naše statistike delovanja. Skupno torej, približno 400 primerov v lanskem letu več in malo več tudi rešenih v lanskem letu. Potem pa še v tem drobnejšem tisku, kako se segmentirajo po svetovanju, po ugotavljanju diskriminacije in ocenah diskriminatornosti. Še omemba štirih raziskav. Položaj gluhih v izobraževalnem sistemu. O čemer bomo več spregovorili v 3. točki današnje seje. O položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji, tudi v posebni točki. Ter še dve o strukturni diskriminaciji kot oviri pri doseganju samostojnega življenja za vse ter zmanjšanju in odpravljanju diskriminacije na podlagi etičnosti rase, nacionalnosti ali vere. Tako smo lansko leto izdali 3 različna poročila. Redno letno poročilo za predlansko leto, Posebno poročilo - položaj gluhih v izobraževalnem sistemu ter Posebno poročilo o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na splošno smo o vseh svojih dejavnostih, obveščamo na spletni strani, ki bo kmalu tudi, torej v začetku jeseni prenovljena.: Z boljšim iskalnikom in lažjim dostopom do vseh odločb in ugotovitev. In seveda pripravljamo zloženke z osnovnimi informacijami, posebej še lansko leto še 2000 zloženk o pravicah nosečnic in staršev povezanih s primeri, ki smo jih obravnavali. Odzivamo se na predloge za predavanja po različnih izobraževalnih institucijah, tako visokošolskih kot drugih, sodelujemo z društvi in civilno družbo, ki so za nas bodisi vir informacij, kadar predstavljajo posamezne osebne okoliščine ali pa tudi partner v posameznih izobraževalnih projektih. Sodelujemo tudi mednarodno, torej s konkretnimi izmenjavami o primerih, kako so bili obravnavani v različnih evropskih državah. V angleški jezik prevedemo letno poročilo in ga pošljemo ostalim zagovornikom v Evropi in evropskim institucijam in seveda sodelavke in sodelavci se udeležujejo različnih strokovnih posvetov na temo, ki jo obravnavamo. Torej, v zvezi z osebnimi okoliščinami, z evropsko zakonodajo oziroma z podobnim. Na koncu še posebnost. Lansko leto je v Ljubljani potekala 5. regionalna konferenca zagovornika načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, kjer smo gostili kolege iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne Gore, Srbije, Severne Makedonije. To je bila ena dobra priložnost, da smo institucije med sabo izmenjale izkušnje o našem delu v času epidemije COVID-a in tako z izzivi, ki smo se soočali je več v poročilu in pa tudi o tem kako smo seveda kot institucija delovali v tem času. S tem zaključujem ta uvodni pregled. Samo spomnim, da so tudi naša redna letna poročila in vsi ostali izdelki ves čas dostopni na spletni strani www.zagovornik.si. Hvala lepa.

Najlepša hvala za podano predstavitev. S tem sprašujem predstavnika vlade oziroma ministrstva, državnega sekretarja Simona Maljevca, če želi besedo. Želi. Predajam besedo.

Hvala za besedo predsedujoči. Najprej, hvala zagovornik za predstavitev tega poročila. Iz samega poročila je razvidno, da je velika večina primerov, ki ste jih pri zagovorniku obravnavali zaključena s svetovanjem in da je bilo veliko teh svetovanj opravljeno v primerih, kjer ni bilo opredeljene osebne okoliščine. Po mojem mnenju to kaže dve stvari. Prvič to, da je delo, še kako pomembno, ki ga opravljate. Ker število primerov narašča in drugič pa da je še vedno v javnosti prisotno določanje nepoznavanje tematike diskriminacije in kaj diskriminacija je. Tako, da mislim, da tudi delo, ki ga delate na področju ozaveščanja in izobraževanja je ravno tako ali pa še bolj pomembno. Konec koncev, to je razvidno tudi preko medijski objav, glede vaših primerov. Mislim, da se vsi spomnimo ravno primera božičnic, ki je bil kar zelo odmeven, tudi medijsko. Pa verjamem, da je marsikomu razjasnil tudi kaj diskriminacija je in kaj ni. Še ena stvar, ki je pomembna in ki jo na MSSDZ-ju pozdravljamo so aktivnosti zagovornika usmerjene v oblikovanje sodne prakse na področju varstva pred diskriminacijo. Tu imamo sodne prakse zagotovo premalo. Res je, da je treba, tako kot tudi sam zagovornik ugotavlja, na določen sodni epilog čakati več let. Vendar je vsak primer, ki je pripeljan do konca na sodišču na področju diskriminacije še kako pomemben. Prvič iz vidika ozaveščanja javnosti, drugič pa tudi z vidika potencialnih sistemskih sprememb zakonodaje do katere lahko pride. Leto 2021, kar je razvidno tudi iz poročila je bilo še vedno v veliki meri zaznamovano z epidemijo. Zaradi česar je bilo veliko primerov, ki jih je obravnaval zagovornik še vedno povezanih z zakonodajo sprejeto z omilitev posledic epidemije COVID-a 19 in z njo povezanimi ukrepi. Glede teh in ostalih priporočil zagovornika poudarjamo, da si vlada: prizadeva, da so v največji možni meri upoštevana in realizirana. Na tej točki bi tudi poudaril, da je na vladni ravni že v pripravi novega metodologija za presojo učinkov za različna področja. Med drugim tudi za področje nediskriminacije, tako da se bo že v fazi priprave predloga predpisa od vseh resorjev zahtevala tudi obrazložitev ali in na kakšen način predlagani predpis učinkuje na osebne ali skupine z določeno osebno okoliščino in prav dosledno izvajanje te metodologije bo pripomoglo k odpravi diskriminacije na sistemski ravni in izboljšalo tudi razumevanje koncepta diskriminacije. Saj se, kot sem že rekel, velikokrat izkaže, da so ukrepi, ki delujejo diskriminatorno do določenih skupin, lahko oblikovani tudi nenamerno. Tako, da to je to, kar bi poudaril s svoje strani. Se pa tudi veselim sodelovanja z zagovornikom v tem mandatu. Hvala.

Hvala za predstavitev stališča ministrstva. S tem prehajam na razpravo članic in članic tega odbora in sprašujem, če bi se želel k razpravi kdo priglasiti. Ja, Tereza, izvolite. Beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi za predstavitev. Jaz bi pravzaprav pohvalila delo zagovornika. Se še spomnim izpred nekaj let, kako je veljalo, da mogoče tudi nima smisla opozoriti na potencialno diskriminacijo, ker se mogoče nič ne bo zgodilo. Pa vidim, da se je v teh preteklih letih stvar bistveno spremenila in se mi zdi, da je za celo družbo to zelo pohvalno, da ljudje javljajo svoje stiske in da pride tudi do epiloga. Se mi zdi, da je zelo dobro delo opravljate in vsa zahvala.