3. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

6. 7. 2022

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 3. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Iva Dimic. S pooblastilom pa sodeluje kolega Lenart Žavbi, ki nadomešča kolegico Jožico Derganc.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje tak kot ste ga prejeli s sklicem. Imamo eno točko, in sicer Predlog Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih, druga obravnava.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O STROKOVNIH, ZNANSTVENIH IN UMETNIŠKIH NASLOVIH, DRUGA OBRAVNAVA.: Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, zahteva poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora, predlog zakona ter mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni predlagatelj, to je skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zakonodajno-pravna služba ter Državni svet.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnavane predloga zakona. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložili poslanske skupine koalicije.

Državni zbor je na predlog skupine poslank in poslancev, da se o predlogu zakona opravi splošna razprava, le to opravi in na 7. izredni seji, 1. julija letos, sklenil, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika, torej k predlogu so bili vloženi amandmaji poslanske skupine koalicije, torej iz poslanske skupine Svoboda, SD in Levice.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Tomaž Lisec. Izvolite.

Še enkrat lep pozdrav, spoštovana predsednica, spoštovani gostje iz ministrstva, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!

Kot sem že na prvi obravnavi v Državnem zboru povedal, gre po eni strani za zelo strokoven zakon, po drugi strani pa za nek tehnični zakon, ki ureja posamezne vsebine, ki jih na področju visokega šolstva do sedaj ni bilo zaslediti ali pa so bile nekako razmetane med različne zakone, predvsem v Zakonu o visokem šolstvu so bile določene vsebine, ki jih skušamo rešiti, kot sem že rekel, bolj strokovno. Da pa morda samo za javnost povem za kaj se gre. Gre se za to, da zakon ureja strokovne, znanstvene in pa umetniške naslove, ki se dobijo na visokošolskih zavodih po končanih javnoveljavnih študijskih programih prve, druge ali pa tretje stopnje.

Morda bi ob tem opozoril na spreminjanje neke parlamentarne prakse, in danes smo se v Poslanski skupini SDS pogovarjali, ker so nekateri še dlje časa tukaj v Državnem zboru kot moja malenkost, da mislimo, da ni bilo primera, da se je potem po prvi obravnavi v Državnem zboru, ko je bilo sprejeto, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo, takoj šlo na nujno sejo matičnega delovnega telesa, kjer se je šlo potem v pripravo posameznih amandmajev. Vedno se je pustilo predlagatelju pa tudi Zakonodajno-pravni službi določen čas, da se je potem to uvrstilo na prvo naslednjo sejo, redno sejo, tako matičnega delovnega telesa kot tudi na zadnjo redno sejo Državnega zbora, tako da, morda bo zanimivo slišati predvsem s strani ministrstva ali pa, če želite, same koalicije, zakaj so se odločili ta manever, čeprav tukaj lepo pišete, da zaradi začetka študijskega leta bi pa morda že v tem uvodu vprašal koalicijo in pa tudi resorno ministrstvo, ker so tukaj napisali, citiram: »Z namenom čim prejšnje akreditacije tovrstnih študijskih programov je tako treba zakon čim prej uskladiti z že veljavnim zakonom o visokem šolstvu, tako da vsaj v naslovu kot posameznih členih.«

Pa me zanima, ali bo ta zelo zelo pospešeni tempo dodal dovolj časa, da boste to uredili, ker moram priznati, da ko je prejšnja Vlada pripravljala ta zakon, je bilo ravno s strani resornega ministrstva zaslediti posamezne blokade pri usklajevanju posameznih členov oziroma dikcij členov znotraj tega zakona, tako da, očitno pod eno Vlado je uradništvo na ministrstvu za izobraževanje deloma blokiralo oziroma zavlačevalo za sprejem tega zakona, potem pa pride neka nova oblast, se pa vse mudi. In me zanima, kje ta sprememba znotraj spremenjene parlamentarne prakse, da se sedaj tako mudi. Če se takrat takrat ni mudilo zakaj potem zapis, da se čim prej je potrebno uskladiti z akreditacijami tovrstnih študijskih programov? Po navadi, če nekdo nekaj blokira blokira do konca ne pa, potem tekom same izpeljave s prividi in se mu pa kar na enkrat mudi skratka od blokade do predstavitve v peto brzino. Ja, mi sicer podpiramo predvsem te amandmaje na podlagi Zakonodajno-pravne službe, ampak po navadi do še enkrat ponavljam to mnenje Zakonodajno-pravne službe se je pripravljalo nekaj časa. Tudi predlagatelji so dali čas, da se s kom uskladi oziroma da pripravi morda tudi svoje vsebinske ne samo nomotehnične amandmaje, ampak kot rečeno v tej drugačni svobodi je tudi drugačna parlamentarna praksa očitno se bo treba navaditi, da vse le ni v parlamentarni praksi in pa v Poslovniku Državnega zbora, ampak je neka nova stvar, ki gre mimo parlamentarne prakse in Poslovnika tako, da prosim, da nas drugič opozoriti, da po 30. letih spreminjate določene stvari mimo prakse in mimo Poslovnika, da se bomo tudi v opoziciji znali nekako prilagoditi tej drugačni politiki ali pa, če želite drugačni svobodi.

Da zaključim. Zakon je nujno potreben, zato še enkrat ponavljam me zanima zakaj iz bremzanja v 5. prestavo.

Hvala.

Hvala lepa. Tukaj moram odgovoriti jaz, ker sem jaz kriva za to verjetno. Jaz nisem vedela kakšna je bila prej parlamentarna praksa in kakšni so bili zadržki pod enim drugim ministrstvom oziroma kakšne težave ste imeli prej. Jaz lahko to povem, da na NAKVIS čakajo fakultete za pridobitev akreditacije in jaz sem se pozanimala, če je to res. Govorila sem z direktorjem NAKVIS povprašala ali res čakajo ali ne torej ali mislijo to zavreči ali bodo počakali ta zakon in je bilo rečeno glede na to, da je bil ta zakon vaš vložen, ker vedo, da ta postopek teče je bilo nekako obljubljeno, da lahko še nekoliko počakajo kolikor mi hitro sprejmemo ta zakon. Jaz sem si dovolila to, ker namreč kaj bi se lahko zgodilo. V kolikor sedaj ta zakon ne sprejmemo, potem bi fakultete morale čakati - na NAKVIS bi to zavrnili – leto, leto in pol, da bi se ponovno prijavili na to. Meni osebno se je zdelo prav, da glede na to, da je zakon v prvi obravnavi šel skozi se mi je zdelo prav, da pohitimo, zato sem jaz poklicala na ministrstvo vprašala, če bodo dali zakon v obravnavo torej če nam bodo ga dodelili sem se pogovorila in so rekli, da ja in sem sklicala sejo. Tako, da sem verjetno jaz tisti krivec tukaj, ker sem pospešila. Je pa res, da je tukaj osem amandmajev verjetno kolikor se jaz spomnim, kar sem spremljala delovanje kdaj prej v prejšnjih recimo torej dela drugih delovnih teles je bilo ogromnih amandmajev in jaz ne vem sedaj v kolikem času so reševali, ampak že takrat, ko sem jaz bila v parlamentu vem, da se je delalo od danes do jutri ali pa v parih dneh, da je Zakonodajno-pravna služba imela dela, je morala delo opraviti v zelo kratkem času. Tukaj gre za 8 amandmajev. Jaz mislim, da… Želja moja je – še enkrat -, če sem naredila narobe povejte mi. Želja moja je bil, da omogočimo fakultetam, da dobijo to akreditacijo. Toliko. Hvala lepa.

Sedaj bi dala pa besedo gospodu državnemu sekretarju Matjažu Krajncu. Izvolite.

Matjaž Krajnc

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog zakona o strokovnih znanstvenih in umetniških naslovih, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev in o katerem ste splošno obravnavo že opravili ter ga podprli, kot bistveno novost, ki jo podpiramo prinaša uskladitev z veljavnim zakonom o visokem šolstvu in določa, da se z doktorskim študijskim programom lahko določi tudi umetniški naslov. Menimo, da je ustrezna tudi uskladitev porabe klasifikacije študijskega področja, kar pomeni, da se uporaba mednarodne klasifikacije ISKET(?) nadomešča s klasifikacijo področij izobraževalnih aktivnosti z oznako Klasus P-16.

Bi pa želel opozoriti na predlagano ureditev v četrtem odstavku 14. člena, ki uvaja uporabo okrajšave dr. v primeru končanih dveh ali več študijskih programov tretje stopnje. Menimo, da predlagana rešitev ni ustrezna oziroma je nepotrebna. Kot je zapisano v obrazložitvi amandmaja, ki predlagano rešitev črta, zapis vseh pridobljenih znanstvenih oziroma umetniških naslovov z dodajanjem poljubnega števila črke »d« pred izvorno okrajšavo »dr« vzpostavlja v slovenski akademskem okolju neobičajno prakso, ki jo prav tako večinoma ni zaslediti v tovrstnem mednarodnem okolju. Z dodajanjem črke ali črk »d« doktorant s tem ne izkazuje višje ravni izobrazbe, niti ni iz dodatka »d« razvidno drugačno oziroma drugo študijsko področje do okrajšave »dr«, ker že sama okrajšava pomeni doktor znanosti, ni vključenega področja. Na podlagi navedenega se s predlaganim amandmajem, ne glede na število pridobljenih znanstvenih oziroma /nerazumljivo/ naslovov le-ti zapisujejo le z enkratnim navajanjem kratice »dr«.

Na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Menimo, da se nedoslednosti s predlaganimi amandmaji odpravljajo in jih podpiramo, kakor tudi zakon v celoti. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj predajam besedo gospe Damjani Mlakar iz Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Damjana Mlakar

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in dala pripombe k posameznim členom. S predlaganimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so bile pripombe v pretežni meri ustrezno upoštevane. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Se strinjate? Ja.

Prehajamo na razpravo o 1. členu. Tu pri 1. členu običajno je dovoljeno nekoliko širša razprava, vendar glede na to, da je bila že opravljena razprava v Državnem zboru bi predlagala, da nismo prav široki. Je pa tako, od 1. do 14. člena ni amandmajev. Tako da… Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Potem prehajamo na 14. člen. Odpiram razpravo k 14. členu in vloženem amandmaju koalicije. Tomaž Lisec, izvoli.

Hvala še enkrat za besedo. V bistvu gre za edini amandma, kjer se ne sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, ampak se spreminja vsebinsko glede na predlog samega zakona.

V uvodu je bilo rečeno, citiram, vzpostavlja se v slovenskem akademskem okolju neobičajna praksa«, ta zapis »ddr«, da smo direktni. In pa, da večini ni zaslediti v tovrstnem mednarodnem okolju. Glede na to, da jaz berem članke tam od leta 2008 od SAZU in tako naprej, kjer se ogromno ljudi podpisuje s kratico »ddr«, pa me zanima ali bo za te dvojne doktorje, poklon vsem tistim, ki imajo dva doktorata, kaj bo za njih v praksi pomenilo, če se bodo še drznili zapisati pred svojim imenom in priimkom, to očitno sedaj prepovedano kratico ddr., ker, nič se ne spreminja med prehodno in pa končno določbo, niti kazenskih določb ni, pa me zanima, če se bo, ne vem, doktor doktor Janez Novak še vedno podpisal z ddr. ali bodo sledile kakšne sankcije? To je prva stvar, ker pač pravite, da gre v slovenskem akademskem okolju za neobičajno prakso, ali boste še vedno dopustili ali pa prepovedali, ker tega v besedilu zakona ni. In pa druga stvar me zanima, ker ste sami verjetno bolj strokovnjaki za doktorje znanosti, kot pa moja malenkost, če se sklicujete, da prav tako tega ni v večini zaslediti v tovrstnem mednarodnem okolju, pa me zanima, katere evropske države imajo takšne posebnosti, kot so pri nas doktor doktor?

Najlepša hvala.

Želi še kdo razpravljat? (Ne.) Predstav…, ja, bo, državni sekretar, boste odgovorili vi, želite vi odgovorit? (da.)

Matjaž Krajnc

Kar se tiče prvega vprašanja, tudi do zdaj ni bilo večkratnih dr. Če si je kdo sam to zraven pisal, se(?) je pisal, uradno tega ni bilo, ni pa bilo tudi ne sankcij za to. Kot rečeno, še enkrat, večkratni dr.-ji ne odražajo niti realnega stanja, zato ker načini pridobitve večkratnih doktoratov so lahko tudi različni. Lahko so to res dve različni doktorski deli, lahko je to zaradi bilateralnih sporazumov, ena sama dizertacija, ki, z dvema listinama. Tako da, s tem, tudi če bi v to na nek način šli, ne bi rešili realnega problema, kot ga predstavljate, v resnici pa so te okrajšave oziroma nazivi, ki so v imenih in priimkih, namenjeni temu, da odražajo neko stopnjo izobrazbe ali pa usposobljenost posameznika. In če je nekdo doktor znanosti, je doktor znanosti oziroma dva doktorata ali tri, je še vedno doktor znanosti in še vedno ima tretjo stopnjo po lestvici izobrazbenih študijskih programov.

Drugo vprašanje je bilo pa vezano na mednarodno. Jaz sem namerno rekel, da v, večinoma ni zaslediti zaradi tega, ker vseh visokošolskih sistemov, ki obstajajo, nismo pregledali - jaz ne poznam nobenega – in jih tudi nismo zasledili, ne morem pa trdit, da ne obstajajo, ker vseh nismo pregledali. Smo pa pregledali tiste, ki so nam primerljivi, s katerimi se v akademski skupnosti primerjamo tudi po kvaliteti in po načinu izobraževanja.

Hvala.