Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjamo 6. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku naj povem, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Kolega Martina Marzidovška nadomešča kolega Miroslav Gregorič, ga lepo pozdravljam, lep dober dan. In pa kolega Zorana Mojškerca nadomešča kolega Jožef Jelen, ki ga prav tako lepo pozdravljam na tej seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednica Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red, torej dne, 4. julija 2022 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se je dnevni red seje razširil z naslednjo točko, 2.a – stališče Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe, EU2021/241 glede poglavij Repover EU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredbe EU202171060 uredbe EU2021/21-15, direktive 2003/87 ES in sklepa Evropske unije 2015/18-14.

Torej širitev določa 154.b člen Poslovnika Državnega zbora. Dne 6. julija 2022 pa ste prejeli še predlog za razširitev dnevnega reda v zvezi s sestavo stalnih delegacij. Predlagam, da se dnevni red seje torej razširi z naslednjo točko, točka 4. – Predlog sestave stalnih delegacij Državnega zbora za parlamentarno skupščino unije za Sredozemlje in za skupino, za skupni parlamentarni nadzor Europola.

Preden dam to na glasovanje, vas še naj obvestim, da kolega mag. Janeza Žaklja nadomešča kolega Aleksander Reberšek.

Sedaj bomo o tej razširitvi dnevnega reda glasovali.

Glasujemo. Navzočih je … poslank in poslancev, za je glasovalo 15, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev te seje sprejeta.

Določen je torej takšen dnevni red današnje seje kot ste ga sprejeli s sklicem in torej z obema razširitvama.

Preden začnemo sejo, bi vas rad obvestil, da bom to sejo prekinil ob 9. uri in 45 minut. Če do takrat ne bo končana, da se bodo zainteresirane poslanke in poslanci lahko udeležili nagovora ukrajinskega predsednika Volodimira Zelensky, ki bo ob 10. uri torej v veliki dvorani. Sejo odbora bomo nato nadaljevali deset minut po sklepu torej njegovega nagovora.

Sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O INFORMACIJSKI VARNOSTI V INSTITUCIJAH, ORGANIH, URADIH IN AGENCIJAH UNIJE.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade, 23. junija 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru pa je danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnem delovnem telesu. Slednjega je obravnaval na 4. nujni seji, 5. julija 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Sedaj prosim gospoda Igorja Eršteta, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, pa poslanci in pa vsi ostali!

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Evropske unije, je uredba, ki naslavlja ne tajne podatke oziroma je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obravnava ne tajne podatke, v drugem delu pa obravnava tajne podatke Evropske unije. Trenutno imajo organi institucije Evropske unije bodisi lastna pravila za informacijsko varnost, ki temeljijo na njihovemu ustanovitvenemu aktu oziroma na njihovem poslovniku za delovanje ali, v največjih primerih pa takih aktov sploh nimajo. Trenutno so, kar se tiče Sveta, komisije in pa Evropskega / nerazumljivo/ za zunanje delovanje, ti trije organi imajo svoja pravila. Ta svoja varnostna pravila, ki se nanašajo samo na tajne podatke. Ista pravila imajo tudi, recimo, Europol, EUSPA(?), se pravi Evropska vesoljska agencija in tako dalje. Vsi ostali organi pa večinoma teh pravil nimajo. Zato je ta…, s sprejetjem te uredbe bo dosežen glavni namen, to je oblikovanje minimalnega sklopa pravil za informacijsko varnost, ki bojo veljale za vse inštitucije in organe Evropske unije in dosežen poglavitni cilj, to je visoka skupna raven varovanja podatkov, se pravi tajnih podatkov in ne tajnih podatkov Evropske unije, ki jih obravnava in hrani inštitucija in organi Evropske unije.

Naj povem, že to, da smo se mi že leta oziroma države članice smo si že leta 2011 oziroma 2013, ko so bili sprejeti prvi sklepi o varovanju tajnih podatkov v okviru inštitucije Evropske unije, zavzemali za to, da bi se sprejela pravila, ki bi veljala za vse inštitucije, tako pa, mislim, trenutno, saj je to prvi poskus, ker do zdaj so imela, saj, tako kot sem rekel, vsaka inštitucija svoja pravila.

Zdaj, ta uredba, ki je pred nami, je namenjena izključno inštitucijam in organom Evropske unije in ima omejen vpliv na države članice in posameznike. V državah članicah EU ima poseben vpliv zlasti na področju varovanja osebja, industrijske varnosti in pa kriptografije, če rečemo v tem(?) delu. Zakaj osebno varnosti, varovanja osebja? Zato ker naši državljani, ki so zaposleni v okviru evropskih inštitucij, potrebujejo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in v temu pogledu bo država članica, / nerazumljivo/ Republika Slovenija, še zmeraj izvajala varnosti preverjanja svojih državljanov in jim dajala ta ustrezna dovoljenja. Isto velja za industrijsko varnost, kjer imamo na eni strani, naša podjetja potrebujejo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, za industrijo, ki jih bomo ravno tako izvajali v Republiki Sloveniji. Ta dovoljenja pa potrebujejo, če želijo nastopati na / nerazumljivo/ oziroma na javnih razpisih, ki jih vodijo organi Evropske unije. Z področjem kriptografije(?), ki sem ga prej omenil, pa Slovenija ima nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s tem delom in če imajo to oziroma organi evropskih inštitucij sami ne proizvajajo tega oziroma so odvisni od nabave na / nerazumljivo/ trgu, kjer pa lahko sodelujejo naša podjetja.

Vsaka inštitucija, organ oziroma agencija Evropske unije, mora, če še nima, vzpostavljati, v skladu s to uredbo, vzpostaviti lastni varnostni organ oziroma inštitucijo, ki bo skrbela za sprejemanje notranjih aktov na področju varovanja informacij oziroma tajnih podatkov. S to uredbo se ustanavlja medinstitucionalna koordinacijska skupina za informacijsko varnost in Odbor za informacijsko varnost. V prvi skupini, se pravi v tej medinstitucionalni koordinacijski skupini, bodo sodelovali le organi in organizacije, inštitucije Evropske unije, do čim v Odboru za informacijsko varnost bomo sodelovali oziroma bomo aktivni tudi države članice, ki bomo imeli na ta način vpliv na to spremembo te politike, uredbe.

Komisija bo morala vsakih 5 let pregledati to uredbo in po potrebi, na podlagi posveta z državami članicami oziroma nacionalnimi(?) varstvenimi organi držav članic, to uredbo dopolniti, posodobiti.

Na kratko je toliko.

Se zahvaljujem za dodatno pojasnilo.

Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Ne vidim torej prijavljenih. Torej, končujem razpravo.

Na glasovanje torej dajem Predlog stališča republike Slovenije, ki se glasi: Republika Slovenija pozdravlja cilje in namen Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije št. 7670/22. Republika Slovenija podpira idejo o skupnem jedru varnostnih pravil, zavarovanje tajnih podatkov, ki bi veljale za vse organe telesa je Agencija EU, saj bi s tem poenotili različne pravne ovire institucij in organov EU in posledično poenostavili sodelovanje med omenjenimi organi in seveda institucijami.

Sedaj bomo šli na glasovanje. Glasujemo. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠTEVIL 909/2014 GLEDE DISCIPLINE PRI PORAVNAVI ČEZMEJNEGA OPRAVLJANJA STORITEV SODELOVANJA PRI NADZORU ZAGOTAVLJANJA POMOŽNIH BANČNIH STORITEV IN ZAHTEV ZA CENTRALNE DEPOTNE DRUŽBE TRETJIH DRŽAV.

Gradivo k tej točki je bilo / nerazumljivo/ z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve EU kot pristojnem odboru in odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na drugi seji 6. julija 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga torej prejeli. Sedaj vidim tukaj ministra za finance gospod Klemna Boštjančiča torej, da nam predstavi dodatno torej stališče Vlade. Najlepša hvala.

Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Torej uredba številka 909/2014 standardizira zahteve za poravnavo finančnih instrumentov ter pravila o organizaciji in vodenju centralnih depotnih družb za spodbujanje varne, učinkovite in nemotene obravnave / nerazumljivo/. Spremembe, ki jih Evropska komisija s predlog uredbe o spremembi prej navedene uredbe strmijo predvsem k bolj učinkoviti in varni poravnavi vrednostnih papirjev v EU. Predlog tako predvideva znižanje stroškov regulativnih bremen za centralne registre vrednostnih papirjev ter olajšuje njihovo zmožnost čezmejnega ponujanja širokega nabora storitev. Predlog uredbe vzpostavlja tudi bolj učinkovit čezmejni nadzor tovrstnih registrov. Centralne depotne družbe so namreč sistemsko pomembne za finančne trge, saj opravljajo infrastrukturo, ki omogoča poravnavo vrednostnih papirjev. Na primernem trgu imajo ključno vlogo, saj centralizirajo začetno evidentiranje na novo izdanih vrednostnih papirjev in tudi vodijo račune vrednostnih papirjev ter vsako spremembo imetja. Predlagane spremembe prispevajo k razvoju učinkovitejšega po trgovalnega okolja v EU, spodbujanju inovacij in nadaljnjemu razvoju infrastrukture finančnih trgov ter povečanje njihove odpornosti. Vlada RS, zato predlog uredbe podpira, saj pomeni prvi korak k ustreznemu proporcialnemu izboljšanju discipline poravnave in tako k bolj varnemu in preglednemu finančnemu trgu. Na podlagi navedenega predlagam, da predlog stališče do Predloga uredbe o spremembi Uredbe številka 909/2014 podprete.

Hvala lepa.

Hvala. Torej, na 86. seji 5. julija 2022 je gradivo k tej točki obravnavala tudi Komisija DS za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim člana komisije, gospod Samerja Khalila, da nam predstavi to mnenje. Najlepša hvala.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Povem samo lahko, da je komisija obravnavala predlog do stališče Republike Slovenije in predlog soglasno podprla.

Najlepša hvala za kratko pojasnilo.

Odpiram sedaj razpravo kolegic in kolegov. Ali se je kdo prijavil? Vidim, da nihče ni prijavljen. Torej, končujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: »Republika Slovenija pozdravlja prizadevanje za izboljšanje in večjo učinkovitost kapitalskih trgov, zato tudi odpira sprejem predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe številka 909/2014 glede discipline pri poravnavi čezmejnega opravljanja storitev, sodelovanja pri nadzoru, zagotavljanja pomožnih bančnih storitev in zahtev za centralne depotne družbe tretjih držav. Prednostna področja, ki jih predlog uredbe naslavlja so predvsem izboljšanje in učinkovitosti po trgovalnega okolja v EU, spodbujanja inovacij, nadaljnji razvoj infrastrukture finančnih trgov, Evropske unije in povečanje njegove odpornosti. Republika Slovenija si prizadeva predvsem za ustrezno proporcionalno izboljšanje discipline poravnave, izboljšane pogoje pod katerimi bodo lahko centralno depotne družbe dostopale do bančnih storitev, poenostavitev delovanja centralno depotnih družb v celotnem prostoru Evropske unije, izboljšanje sodelovanja med nadzornimi organi držav Evropske unije, izboljšanje pogleda v informacije tretjih držav in spodbujanje inovacij ter povečanje odpornosti centralno depotnih družb. To je ta predlog stališča Republike Slovenije. Sedaj bom dal ta predlog na glasovanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo za 13 kolegov in kolegic, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem tudi končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na razširjeno, torej na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE 2021/241 GLEDE POGLAVJA REPower EU V NAČRTIH ZA OKREVANJE IN ODPORNOST ZA SPREMEMBO UREDBE 2021/1060, UREDBE EVROPSKE UNIJE 2021/2115, DIREKTIVE 2003/87 IN SKLEPA EVROPSKE UNIJE 2015/1814.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 1. julija 2022 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v Državnem zboru je tudi danes. Stališče je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve EU kot pristojnemu odboru ter Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednje je gradivo obravnaval na 2. seji dne 6. julija 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Sedaj še enkrat prosim ministra za finance, gospoda Klemna Boštjančiča, da predstavi ta predlog uredbe. Najlepša hvala.

Hvala, predsednik. Zaradi vojne v Ukrajini in posledično krize in negotovosti na področju energentov je Evropska komisija predlagala nov načrt, torej ta tako imenovani REPower EU za zagotovitev neodvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv. Za izvajanje tega načrta in zagotovitev večje neodvisnosti evropskih držav od ruskih energentov je Evropska komisija pripravila predlog, ki temelji na obstoječem mehanizmu za okrevanje in odpornost. Sprememba uredbe vsebuje predlog kako s spremembo obstoječega mehanizma omogočiti državam članicam vlaganje v projekte na področje energetskih virov. Višina sredstev, ki bodo na voljo ter ključ delitve so še predmet pogajanja na ravni Evropskega sveta. Evropska komisija predlaga, da bi se za ta namen uporabila preostala sredstva za posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in nova nepovratna sredstva v okviru tega mehanizma, ki se financirajo z dražbo pravic iz sistema ta trgovanje z emisijami, ki so trenutno del rezerve za stabilnost trga. Drugi viri financiranja sklada REPower EU so skladi kohezijske politike, evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in instrument za povezovanje Evrope, sklad za inovacije, nacionalna sredstva in sredstva EU v podporo ciljem načrta REPower EU ter drugi nacionalni fiskalni ukrepi in zasebne naložbe. Po uveljavitvi uredbe bi se nacionalni načrt za okrevanje in odpornost dopolnil z novim poglavjem v katerem bodo dodane reforme in ukrepi vezani na reševanje energetske krize. Slovenija si bi v postopku sprejema spremembe uredbe prizadevala za ravnotežje med hitro implementacijo načrta za okrevanje in odpornost ter možnostjo njegove prilagoditve. Vlada predlaga, da odbor sprejme stališče, da Slovenija predlog uredbe o spremembi uredbe glede poglavij REPower EU v načrtih za okrevanje in odpornost načeloma podpira. Ob tem je treba poudariti, da v procesu obravnave predloga sprememb pravnih aktov še potrebno smiselno razjasniti področje upravnih bremen, ki izhajajo iz prenovljenih določil, ki se ne bi smela povečati glede na obstoječe ureditve. Prav tako je bilo v procesu obravnave predloga sprememb pravnih aktov smiselno nasloviti še morebitne ustreznejše opredelitve tako imenovanega delitvenega ključa in načrtovane uporabe sredstev iz naslova sistema trgovanja z emisijami. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod minister. Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Se želi kdo prijaviti? Izvolite.

Dober dan!

Samo vprašanje ministru. tu je bilo rečeno, da se ne ve, kakšna bo višina sredstev in da je to še stvar pogajanj. Pa vseeno, upam, da so neka indikativna sredstva, ali govorimo o stotini milijonov ali govorimo o milijardah. In drugo, malce… ne vem, kakšno je naše mišljenje glede tega, da se bo za to uporabljalo tudi del sredstev, ki so sicer bila namenjena za inovacije ali pa za kmetijstvo. Torej, za kmetijstvo, se mi zdi, da ne bi smelo ničesar vzeti, ker smo itak v prehranski krizi.

Hvala lepa.