Lepo pozdravljeni! Vse članice in člane odbora in vse vabljene pozdravljam na današnji 5. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pričenjamo sejo.

Na sejo so kot nadomestni… Imamo enega nadomestnega člana gospod Rastislav Vrečko nadomešča gospo Tamaro Kozlovič. Ker k dnevnem redu ni bilo podanih predlogih za razrešitev ali za umik zadeve je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA ZA ZMANJŠANJE NEENAKOSTI IN ŠKODLJIVIH POSEGOV POLITIKE TER ZAGOTAVLJANJE SPOŠTOVANJA PRAVNE DRŽAVE, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA SKUPINA VOLIVK IN VOLIVCEV in je bil dne 25. aprila 2022 objavljen na spletnih straneh in v omrežju Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še dopis Sodnega sveta, mnenje Državno tožilskega sveta, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja Mestnih občin Slovenije, mnenje Vlade RS z dne 31. 5. in 8. 7. 2022, pripombe Sindikata policistov Slovenije, zahtevo za sklic nujne seje odbora z dne 5. 7. 2022, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 8. 7. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Instituta 8. marec, Vlada, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet. Dodatno so bili povabljeni še Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra, Dejan Jefim iz Sindikatov taksistov, Polona Torkar iz Asociacije, Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, Marko Durdubakov (sem prav prebrala) Študentska fronta, Mima Suhadolc Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Alenka Kreč Bricelj in Tina Tomšič.

V poslovniškem roku smo prejeli amandmaje, ki jih je vložila koalicija oziroma Poslanska skupina Svoboda, Levica in SD.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih člena predloga zakona. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Moram še nekaj prebrati: »Odboru predlagam, da se razpravlja o vseh členih skupaj in vloženih amandmajih, da se jih združi v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.« Se strinjate? Ali ima kdo kaj proti?

Besedo predajam vabljenim na sejo. Najprej predstavnicama predlagateljev zakona dajem besedo. (Zelen gumb.)

Hvala lepa za besedo.

Zdravo vsem! Moje ime je Alenka Kreč Bricelj. Z eno od svojih najboljših prijateljic, Majo, vodim majhno socialno podjetje, ki se imenuje Smetumet. Iz odpadnih materialov oblikujemo trajnostne izdelke, torbe, poslovna darila in igrače. Sem tudi mamam dveh otrok, Goranca in Franje, gimnazijca in osnovnošolke, in sem poročena. Torej, čisto najbolj običajna državljanka.

Moji dnevi so popolnoma zapolnjeni z vsakodnevnimi obveznostmi in pogosto imam občutek, da, ne vem, kje se me drži glava, tako, kot veliko mam, in pogosto zamujam in lovim roke. Imam se za popolnoma navadno državljanko. Nisem članica politične stranke in kariera v politiki me sploh ne zanima.

Kljub številnim obveznostim, družinskemu življenju in službi, pa se v zadnjem letu, po referendumu za čisto pitno vodo, se vključila v Inštitut 8. marec in se v tej organizaciji tudi aktivno udejstvujem. Zakaj? Iz zelo preprostega razloga. Dovolj sem imela občutka negotovosti, ki se je vame naselil v zadnjih dveh letih.

Poslušala sem novice, brala časopise, se pogovarjala s prijatelji na ulici in opazovala, kako se vsak dan znova razgrajuje Slovenijo. Slovenijo, v kateri vlada blaginja. Slovenijo, v kateri imamo javno šolstvo in zdravstvo in vsaj minimalne standarde socialne države.

Udeleževala sem se protestov. Podpisovala sem peticije. Bila aktivno udeležena pri referendumu za čisto pitno vodo. Pač mar mi je! In v tem nisem bila sama. Na ulicah je bilo na tisoče ljudi, ki jih še nikoli ni bilo toliko. Še nikoli nas ni toliko glasovalo, kot na referendumu za čisto pitno vodo. In množično smo podpisovali tudi različne peticije. Res je. Ustvarila se je velika skupnost in jasno nam je bilo, da nas je več, kot je poslancev in poslank v Državnem zboru. In jasno nam je bilo tudi to, da nas oni niso predstavljali. Ampak vedno znova in znova so nas preglasovali.

Spomnim se občutka nelagodja, preden sem zjutraj odprla novice, pred ogledom dnevih poročil, občutka čakanja, kaj vse nas še čaka in kaj vse bo še poteptano in uničeno. In res je bilo.

Politika je dobila več pristojnosti pri kadrovanju v Policiji. Minister za kulturo je dobil samovoljno moč za podeljevanje javnih sredstev. Oblast je brezsramno vzpostavila razliko med sabo in med navadnimi državljani pri obravnavi kaznivih dejanj grožnje in prisile. Škodovalo se je naravi. Diskriminiralo se je tuje študente glede na njihov socialnoekonomski status pri študiju. Ogrožal se je že tako slab socialnoekonomski položaj taksistov. Omogočal se je nakup polavtomatskih pušk in pištol članom organizacij v javnem interesu za obrambo in razmahnila se je korupcija, pa še marsikaj.

Številne spremembe na slabše so postale vsakodnevna stalnica. Če smo si včasih želeli boljšo prihodnost, konec neoliberalnega sistema in izkoriščanja, so se naše prioritete v teh dveh letih spremenile. Seveda smo si že vedno želeli pravičnejšo družbo, ampak nenehno smo drug drugemu ponavljali, da bi bilo vsaj, kar se tiče minimalnih standardov, lahko tako, kot je bilo nekoč. To smo si želeli.

Jaz lahko rečem, da so me punce iz Inštituta 8. marec, Kristina, Tina, Maja, Mojca, Tanja, Sara, Nika in vse druge, s svojo zaletavostjo in naivnostjo nenehno učile, da se je potrebno v družbi prizadevati za to, kar je prav. Zahtevati tisto, kar nam pripada kot državljanom in državljankam. In enega mrzlega novembrskega jutra smo našli rešitev, kako z enim zamahom odpraviti te slabe ukrepe oblasti, ki je takrat vladala. Odločile smo se, da skupaj s široko ekipo pravnikov pripravimo velik omni zakon, ki bo razveljavil škodljive ukrepe tiste oblasti. naša pravnica Kristina nam pa je ob tem nenehno ponavljala, da se tovrstnega ukrepa lahko poslužimo samo v tem izrednem primeru, ko želimo vrniti zakonodajo v stanje, ki je že veljalo, in ne v nekaj novega. Z njim ne odpravljamo samo posledic kršenja načel pravne države in demokratičnih standardov, z njim postavljamo nove temelje in možnosti, da se nazaj vzpostavijo temelji pravne države. V pripravo zakona smo v fazi oblikovanja vključili tudi širšo stroko, sindikate in splošno javnost – nekaj, kar oblast pri uvajanju svojih zakonov ni počela. Dobili smo več tisoč predlogov. Prvič po dolgem času sem začutila val upanja, prvič po dolgem času sem imela občutek, da nismo tako nemočni in podobno so mi povedali tudi prijatelji in ljudje, ki so bili vključeni v sam postopek. Napisali smo 78 strani dolg zakon in se odpravili na ulice mest in vasi in v podporo zbrali več kot 15 tisoč podpisov.

Kaj pa z zakonom točno počnemo? Samo odpravljamo zakonske spremembe. In zdaj jih bom naštela. Spremembe, ki omogočajo večji vpliv politike v šolah in vrtcih s spremembo sestave svetov zavodov v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje. Ki povečujejo vpliv Ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta policije ter posegajo v avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Ki povečujejo moč ministra za kulturo in odvzemajo pomen odločitev strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev za kulturne programe in projekte v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ki omogočajo neenako obravnavo pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja glede na to ali gre za predstavnike oblasti ali navadne ljudi v Kazenskem zakoniku. Ki določajo nemogoče pogoje za sodelovanje okoljevarstvenih organizacij v upravnih in sodnih postopkih v Zakonu o ohranjanju narave. Ki omogočajo diskriminiranje tujih študentov in študentk glede na njihov socialno-ekonomski status pri študiju v Sloveniji v Zakonu o tujcih. Ki omogočajo vstop na slovenski trg podjetju Uber, kar bo ogrozilo že tako slab socialno-ekonomski položaj taksistov v Zakonu o prevozih v cestnem prometu. Ki so posegle v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk v Zakonu o državnih tožilcih. Ki omogočajo nakup polavtomatskih pušk in pištol tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe ne le športnim strelcem v Zakonu o orožju. Ki posegajo v pristojnosti arhitektov in gradbenih inženirjev pri projektiranju in vodenju gradnje ne glede na njihovo strokovno usposobljenost v Gradbenem zakonu. Ki podjetjem podarjajo davčna darila za poslovna darila, poslovne pogostitve in zabave, stroške reprezentance in delovanja nadzornega sveta.

No, ob zbiranju podpisov so ljudje govorili, da imajo po dolgem času občutek, da njihov glas šteje, da so vključeni v same postopke, da so del aktivne demokracije, da imajo občutek, da je država tudi njihova. Priključili so se nam, opravljali so dežurstva pred upravnimi enotami, delili so rože in širili prijaznost. Vsak od njih je bolj podoben meni kot vam, poslanci in poslanke. Ljudje, ki stojijo za zakonom, so res vsakodnevni ljudje, navadni ljudje, s službami, ki jih pogosto iritirajo, z otroki, ki jih imajo radi, in predvsem želijo dostojno sedanjost in osnovne minimalne standarde. Jaz upam, da si želite tega tudi vi.

Današnje glasovanje, je glasovanje o zakonu, za katerim stoji več kot 15 tisoč ljudi. Za njih predstavlja pomembno vrnitev v preteklo stanje. To stanje ni bilo idealno, ampak je bilo boljše kot to, ki ga je prinesla nova oblast.

V obdobju nabiranja podpisov, pa je zakon postal še veliko več kot to. Postal je dokaz, da je družbo mogoče spreminjati. Postal je dokaz, da si lahko želimo več, da se naša svoboda skriva v ohranjanju socialne države in tudi v izpodkopavanju neoliberalizma. To je dokaz, kako pomembno je, da »fajtamo« dalje.

No, jaz sem Alenka Kreč Bricelj, kot sem že prej povedala. In danes pred vami ne stojim oziroma sedim tukaj samo kot mama, kot žena, podjetnica in kot pač navadna državljanka. Tu sem kot predstavnica množičnega gibanja, ki verjame v drugačno družbo in verjame v to, da ima naš glas moč. Gibanja, ki se ne bo ustavilo, in gibanja, ki se mu lahko z današnjim glasovanjem pridružite tudi sami.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo še druga predstavnica? Kasneje?

Ne, ni treba.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

ZPS je skladno z zakonsko in poslovniško določenimi nalogami Predlog zakona preučila in pripravila pisno mnenje, katerega bistvene poudarke bom na kratko povzela.

V uvodnem delu mnenja je najprej opozorjeno, da je uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja, kajti Predlog zakona vsebinsko posega v 11 zakonov z različnih pravnih področij. Gre za t. i. omnibus pristop.

Čeprav je bil ta pristop v zakonodajni praksi večkrat uporabljen, ZPS v mnenju opozarja, da je tak pristop dopusten zgolj izjemoma, v vsebinsko strogo omejenem obsegu. Torej, če gre za enotnost osrednje vsebine urejanja, istovrstnosti predlaganih rešitev in da so medsebojno neločljivo povezane. Ob tem pa morajo biti izkazani tudi utemeljeni razlogi, da običajna tehnika noveliranja za ureditev določenega družbenega vprašanja ni ustrezna.

ZPS v mnenju ugotavlja, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, s tem pa se posega v jasnost, preglednost in celovitost pravnega normiranja, kar so pomembne prvine načela pravne države iz 2. člena Ustave.

Omnibus pristop lahko povzroča resne procesne ovire v zakonodajnem postopku. Gre za situacije iz 117. člena Poslovnika Državnega zbora. Lahko pa povzroči tudi poseg v pravice, izhajajoče iz instituta zakonodajnega referenduma oziroma kršitev 90. člena Ustave. In sicer, Predlog zakona bi lahko bil predmet referendumskega odločanja, ampak vključuje tudi novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, torej v 5. členu Predloga zakona, ki pa je, skladno z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave, izvzet iz referendumskega odločanja. Predlagana ureditev torej povzroča takšno nasprotje, da bi Državni zbor, ki v prvi fazi postopka odloča o dopustnosti referenduma, v vsakem primeru sprejel ustavno sporno odločitev, tako v primeru, če referendum dopusti, kakor tudi v primeru, če ga ne dopusti. Podrobneje smo o tem razlogovali v mnenju.

Zdaj, teh 11 zakonov se spreminja v relativno kratkem časovnem obdobju, kar nekako že samo po sebi krni načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave, pri tem pa se ureditev spreminja tako, da se bolj ali manj uvaja enaka ureditev, kot je veljala pred zadnjimi spremembami predmetnih zakonov. Zato je ZPS v mnenju tudi izpostavila načelo enakosti obravnave iz drugega odstavka 14. člena ustave. S tem v zvezi pa je tudi pozvala predlagatelja k dodatni preučitvi poglavja o prehodnih in končnih določbah, kajti treba je zagotoviti, da bo med uporabo veljavne ureditve posameznih vprašanj in uporabo nove ureditve podana pravna kontinuiteta, torej, da ne nastanejo pravne praznine.

Besedo ali dve je treba nameniti tudi naslovu predloga zakona, za katerega ZPS ugotavlja, da ne odraža bistva vsebine, da je nejasen in vsebuje tudi subjektivno oceno predlagatelja za ukrepe, ki v samem naslovu niso navedeni, zato služba meni, da bi ga bilo treba objektivizirati.

Vloženi so bili tudi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki jih v službi še proučujemo. Na prvi pogled pa lahko ugotovimo, da amandmaja k 5. členu ni, kar pomeni, da pomislek glede skladnosti predloga zakona z 90. členom ustave, ta pomislek ni odpravljen. Ugotovimo pa lahko, da je prehodna ureditev v večji meri ustrezno naslovljena, razen za področje Zakona o prevozih v cestnem prometu, za katerega bi bilo treba pojasniti, ali je prehodna ureditev potrebna ali ni potrebna, in če je potrebna, potem tudi ustrezno pripraviti amandma. Amandmaje bomo še sproti proučevali in se po potrebi s tem v zvezi še oglasim.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Vlade dr. Branku Lobnikarju.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani člani in članice odbora, spoštovani predstavniki predlagateljev!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na današnji 5. nujni seji razpravlja o Predlogu zakona za zmanjševanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države; v okviru tega se seznanja tudi z mnenjem Vlade Republike Slovenije k predlogu tega zakona.

Predlog zakona je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina volivk in volivcev. S predlogom zakona predlagajo odpravo določenih zakonodajnih sprememb obstoječe zakonodaje s povrnitvijo zakonske ureditve v stanje pred sprejetimi zakonodajnimi spremembami. Predlagatelji navajajo, da je bilo v obdobju od 13. marca 2020 ob nastopu 14. Vlade Republike Slovenije do nastanka tega predloga zakona sprejeto veliko število zakonskih novel obstoječe zakonodaje, ki so v pravni sistem vpeljale mehanizme, ki povečujejo neenakost in rušijo temelje pravne države. Po mnenju predlagateljev so bile vpeljane številne škodljive zakonske spremembe, ki vsebinsko posegajo v enajst zakonov na različnih področjih. Predlog zakona vsebuje odpravo škodljivih nesistemskih zakonodajnih intervencij s povrnitvijo zakonske ureditve v stanje pred spremembami na področjih vzgoje in izobraževanja, organiziranosti in delu Policije, organizacije dela državnih tožilstev, prevozov v cestnem prometu, financiranja kulture, kazenskega prava, prodaje in nakupa orožja, obdavčitve dohodkov pravnih oseb, gradnje objektov, ohranjanja narave ter pravic tujih študentov, ki živijo v Republiki Sloveniji.

Spoštovani! Vlada Republike Slovenije je predlog proučila v okviru svojih resornih pristojnosti, na katere posega predlog zakona, se pravi, gre za delovno področje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance.

Delovanje in ohranjanje pravne države je temeljno ustavno določilo. Vlada Republike Slovenije meni, da predlagani zakonodajni ukrepi sledijo zagotavljanju in uresničevanju teh temeljnih ustavnih načel. Na podlagi tega je Vlada Republike Slovenije sprejela pozitivno mnenje k predlogu zakona in pri vsebinah, ki so potrebovale spremembe, tudi tvorno in aktivno sodelovala pri pripravi amandmajev. S tem mnenjem je Vlada nadomestila mnenje prejšnje Vlade z dne 30. maja 2022.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Milanu Ozimiču.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Komisija za državno ureditev je na svoji 24. izredni seji, 7. julija 2022, obravnavala Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Predloga zakona ni podprla.

V razpravi so državni svetniki izpostavili, da je bilo nekaj zakonov, za katere sedaj predlagajo spremembe, potrjenih na Komisiji za državno ureditev, torej v nastajanju sprememb, ki se zdaj ukinjajo, in je takrat ocenila, da je seveda to potrebno v dani situaciji in koristno, skratka, rešitve je podprla. Zato bi bilo nenavadno, da bi komisija po nekaj mesecih negirala svoje predhodne odločitve. Komisija je problematizirala tudi način spreminjanja zakonov v paketu in opozorila na to, da to lahko vodi v nepreglednost pravnega sistema. Državni svetniki so poudarili, da bi katero od sprememb zakonov morda tudi podprli, če bi lahko o predlogih odločali posamično, vendar te možnosti zaradi paketnega sprejemanja sprememb zdaj nimajo, nimamo. Komisija je spomnila na težavne razmere zadnjih dveh let, ko je morala Vlada zaradi epidemije sprejemati hitre odločitve, ki so bile namenjene obvladovanju epidemije in blaženju posledic v družbi. Komisija je posebej izpostavila spremembe Zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja, ki sicer ni bil obravnavan na Komisiji za državno ureditev, vendar je dobil podporo v Državnem svetu, ker je sledil predlogu lokalnih skupnosti, ki so si dolgo prizadevale, da bi glede na odgovornost, ki jo imajo za delovanje javnih šol in vrtcev, pridobile večji vpliv v svetih zavodov. V primerih težav z zavodi so lokalne skupnosti vedno prve, ki so pozvane k reševanju problemov, pa za to nimajo učinkovite večine v svetih zavodov. Komisija je izpostavila, da se večini svetov zavodov spremembe v skladu z novo zakonodajo še niti uveljavile niso in ne moremo govoriti o škodljivih posledicah. Sicer pa tudi posledice kot škodljive niso pravzaprav nikjer dokazane, prikazane ali kakorkoli ugotovljene; vpliva teh zakonov pravzaprav še niti ni možno meriti. Če pa to ni merljivo, potem pa seveda ni možno govoriti o škodljivih ali pa o koristnih posledicah in odpravljati takšne stvari na takšen način je seveda dokaj nenavadno početje.

Komisija za državno ureditev je Zakon o tujcih, ki se zdaj spreminja, potrdila predvsem z vidika, da prinaša dodatne garancije glede poravnavanja stroškov tujim študentom pri študiju in bivanju v Sloveniji.

Glede predlaganih sprememb Zakona o ohranjanju narave pa so državni svetniki menili, da je nevladnim organizacijam treba postaviti višje pogoje za njihovo sodelovanje v pravnih in sodnih postopkih, saj postopki lahko vodijo tudi do upočasnitve določenih projektov na lokalni in državni ravni in lahko povzročijo ekonomsko škodo.

To je povzetek iz mnenja, ki ste ga dobili za to sejo tudi v pisni obliki. Hvala.