Spoštovani, lepo pozdravljeni. Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednje poslanke in poslanci. Torej opravičilo sem prejel za poslanca Janeza Janšo, ki je službeno odsoten. In pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Mateja Tonina in pa poslanec Martin Premk nadomešča poslanko Lucijo Tacer. Pozdravljam vse prisotne na seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 12. 7., torej včeraj ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 2 in 3. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogih za širitev dnevnega reda. Najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko številka 2.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prosim še, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 3.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O SOLIDARNOSTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV ZANESLJIVOSTI OSKRBE S PLINOM.

Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 8. julija 2022. 12. julija 2022 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravna službe, ki k predlogu zakona nima pripomb. Danes, 13. julija 2022, pa ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici predlagatelja mag. Tini Sršen, državni sekretarki na Ministrstvu za infrastrukturo.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Lep pozdrav z moje strani in tudi pozdravljam kolega iz Ministrstva za zunanje zadeve. To je bil naš skupen napor, da smo prišli do te točke.

Veseli, da sem danes tukaj pred vami in da obravnavate postopek ratifikacije tega sporazuma, namreč gre za prvi sporazum v tej obliki oziroma te narave, ki je kritičen za primere, ko bo prišlo oziroma če bi prišlo do prekinitve oziroma resnih dobavnih motenj v evropskem trgu zemeljskega plina. Tako, da sporazum ureja seveda tehnične, pravne in finančne elemente, kako mi to izvajamo, torej mi in Republika Italija, in sloni na evropski Uredbi 2017/1938 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Celotni mehanizem solidarnostne pomoči je v bistvu namenjen oziroma se aktivira šele po tistem, ko dejansko država znotraj svojega ozemlja izvede vse, kar je potrebno, za to, da zagotovi oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev, torej šele po tistem, ko izključi vse nezaščitene odjemalce in pride do točke, kjer bi lahko nastala motnja v oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev. Namen tega sporazuma je torej, da takrat država, ena država partnerica, torej v tem primeru recimo Republika Slovenija, če bi do tega prišlo, zaprosi Republiko Italijo za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev.: In sporazum v bistvu ureja zelo natančno časovnico in vsako posamezno fazo kako mi to realiziramo, zaradi tega, ker je seveda meddržavne narave, ker ima kar nekaj finančnih in pravnih posledic znotraj obeh podpisnic, zato je zelo natančen in res pomemben, da se podpiše in ratificira na tej zakonski ravni. Po naših informacijah je Republika Italija sporazum nedavno že ratificirala in upamo, da bom kot predstavnica Vlade tukaj upam, da boste poslanci ta predlog, ki smo ga mi sprožili, tudi podprli in izvedli ratifikacijo v najkrajšem možnem času, da se pripravimo na naslednjo zimo, če bo prišlo do teh kritičnih situacij.

Jaz bi se mogoče tukaj zaustavila, pa ostajam odprta na vaša vprašanja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končni razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Zato dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? V kolikor ni razprav… Izvolite, gospod Gregorič, imate besedo.

Mene samo zanima ali bomo podobne sporazume sklenili tudi za Hrvaško in pa Avstrijo?

In drugo. Verjetno ta sporazum velja v obe smeri.

Hvala lepa.

Izvolite, besedo.

Hala. Ja, velja za obe državi. katerakoli lahko pride v takšno situacijo, čeprav se verjetno zavedamo, da živimo zraven enega plinskega giganta, tako da verjetno bo, obratno, verjetno. Ampak seveda ni izključeno, sporazum ureja enake pravice in enake dolžnosti za obe podpisnici.

Glede Hrvaške in Avstrije. Lahko povem, da je ministrstvo začelo zelo aktivno delovati v smeri, da bi do podobnih sporazumov prišli tudi s Hrvaško in Avstrijo še pred to zimo, vendar na tej točki je še vse na delovni ravni in upamo, da bomo lahko jeseni prišli s sporazumi do vas.

Hvala.

Hvala lepa. Še kdo želi razpravljati? Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo.

In prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovali 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Zaradi racionalizacije časa in zaradi sorodnosti obeh točk dnevnega reda predlagam, da bi združili razpravo 2. in 3. točke dnevnega reda, glasovanja pa bi potem opravili ločeno. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Torej prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI ZA SKLENITEV PROTOKOLA OB PRISTOPU KRALJEVINE ŠVEDSKE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI in pa PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI ZA SKLENITEV PROTOKOLA O PRISTOPU REPUBLIKE FINSKE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI.

Oba predloga zakona sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora dne 12. 7. 2022. prejeli ste tudi mnenji Zakonodajno-pravne službe, ki k besedilu predlogu zakonov nima pripomb.

Pričenjamo z drugo obravnavo predlogov zakonov v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogih zakonov. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo najprej državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodu Samuelu Žbogarju.

Izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani poslanci!

To je v bistvu nadaljevanje seje, ki smo jo imeli konec junija, ko ste potrjevali pobudo za pristop teh dveh držav k Severnoatlantski pobudi. Za tem so 4. julija potekala pogajanja Nata z obema državama in jih tudi zaključila, in so bila tudi zaključena ta pogajanja. 5. julija so države članice podpisale pristopna protokola z obema državama. V imenu Slovenije je pristopni protokol podpisal stalni predstavnik pri Natu. Kot sem že takrat rekel tako Kraljevina Švedska kot Finska sta bile že doslej najtesnejše partnerice Nata. Razvile so visoko raven vojaške interoperabilnosti in zelo poglobljeni politični dialog in sodelovanje. To se je še okrepilo po februarju 22 po ruski agresiji na Ukrajino in tudi sami državi sta takrat spremenili svojo varnostno politiko in strategijo in 18. maja skupaj zaprosila za članstvo v Zvezi Nato.

Sam protokol je kratek, v bistvu ima samo tri člene. 1. člen je navedeno, da bosta tako Kraljevina Švedska kot Finska postali članici z dnem, ko bodo vse države članice Nata deponirale svoje ratifikacijske listine pri depozitarju Združenih držav Amerike in bodo Združene države obvestile vse države članice, da so postopki zaključeni. Takrat bo generalni sekretar Nata povabil obe državi, da pristopita k severnoatlantski pobudi. 2. člen ureja začetek veljavnosti protokola to je, to kar sem prej rekel takrat, ko bodo vse države deponirale svoje listine in bodo Združene države obvestila države članice, da je postopek zaključen. 3. člen pa samo govori, da je protokol sklenjen v dveh jezikih. Do slej vse države so sedaj v postopkov ratifikacije teh protokolov države članice Nata. Pet držav je že zaključilo postopke. Mislim štiri so v… Pet držav je že deponiralo v bistvu svoje listine pri depozitarju, štiri pa so v postopku ratifikacije v parlamentu in ravno tako se začenja tudi v Nemčiji in Nizozemski. Vse države so na neki stopnji. Vabimo tudi Državni zbor, da pristopi k ratifikaciji.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo tudi predstavnik Ministrstva za obrambo? Ne želi.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členov predloženih zakonov. Predlagam, da po končani razpravi pri vsakem predlogu zakona glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Pri tem bi pa želel poudariti, da je po presoji Zakonodajno-pravne službe potrebno obravnavana predloga zakona sprejeti na podlagi prvega odstavka 3.a člena Ustave torej z dvotretjinsko večino vseh poslancev torej pomeni vsaj 10 članov. Odpiram razpravo. Besedo dajem poslankam in poslancem. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Gregorič.

Izvolite, beseda je vaša.

Jaz imam samo eno tehnično vprašanje.

Izredno kratek protokol kot je že rekel gospod državni sekretar. Ampak čudi me, da ni nikjer zaveze Švedske, da pristopa k pogodbi oziroma sklic na pogodbo ne vem ali je bila slovenska ratifikacija podobno v treh enakih členih?