upoštevalo tudi težave opredeljene pri njenem izvajanju, izvrševanju in uporabi v državah članicah. To delo je bilo opravljeno v obliki vzporedne ocene, ki je vključevala vrednotenje in oceno učinka in to oceno je v bistvu komisija podprla v obliki predložitve novega zakonodajnega predloga, ki je v bistvu revizija omenjene direktive, pri tem pa upošteva in izhaja iz strategije / nerazumljivo/. V zakonodajnem predlogu pogrešamo razpoložljivost dovolj alternativnih metod, ki tudi niso ustrezno upoštevane kot tudi niso ustrezno naslovljene razlike med posameznimi državami glede strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje, zato je za Republiko Slovenijo ključno, da sprejeti cilji uredbe glede zmanjšanja rabe pesticidov ne bodo povzročili zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozili prehransko varnost in povečali odvisnost od uvoda hrane. Slovensko kmetijstvo se namreč že sedaj soočajo s pritiski na rastlinsko pridelavo, zaradi razmeroma velike površine občutljivih območjih. Majhne povprečne kmetijske površine na pridelovalca, ki je okoli 7 hektarjev in razmeroma velikega deleža trajnih nasadov to so vinogradi in sadovnjaki, ki predstavljajo več kot 80 % porabnikov vseh fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji se po drugi strani lahko pohvalimo z izjemno geodsko raznovrstnostjo in posledično imamo največji delež površin pod območjem natura 2000 v Evropi, kar je kar 37 % celotne površine Slovenije. Vseh občutljivih območjih pa je več kot 50 %. Na teh območjih imamo več kot 30 % vseh pridelovalnih površin, trajnih nasadov ter več kot 40 % / nerazumljivo/ površin, zato je sedanji predlog nove uredbe, ki predlaga prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na tem območju za nas popolnoma nedopusten, saj bi s tem onemogočili pridelavo na teh območjih, ki ima tam že dolgo tradicijo. Ker pri večini kultur trenutno ni na voljo alternativne pesticidom to namreč pomeni opuščanje kmetijstva na teh področjih. Poudarjamo, da je to za Slovenijo absolutno nesprejemljivo. Pretežno ekstenzivno kmetijstvo na občutljivih območjih v Sloveniji je premalo sooblikovati biotsko pestrost in pripomoglo k velikemu deležu teh območij, zato smo mnenja, da države z velikimi površinami občutljivih območij ne smejo biti kaznovane s prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. To je še posebej relevantno tam, kjer kmetijstvo in raba fitofarmacevtskih sredstev nima neposrednega ali posrednega vpliva na predmet zaščite.

Menimo, da je zakonodajni predlog, zato potrebno izboljšati v smeri učinkovitejšega zmanjšanja tveganj povezanih z uporabo pesticidov, ki bo upošteval razlike med državami članicami še posebej, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. Predlagali bomo, da se iz definicije občutljivih območjih izvzame ekološko pomembna območja Nature 2000, nacionalna zavarovana območja in območja zavarovana po uvodni direktivi ter spremembo časovnega okvira glede doseganja ciljev zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, v katerem lahko kmetijske panoge naredijo tehnološke spremembe, ki bi omogočala manjšo rabo.

Naslednja točka je točka razno, ki se nanaša na posodobitev EU zakonodaje za področje dobrobiti živali pri prevozu. Danski minister pristojen za dobrobit živali pri prevozu bo v imenu sopodpisanih ministrov predstavil pobudo in podal informacije glede tako imenovanega position paper, ki so ga 7. junija 22 naslovili na Evropsko komisijo. V njem so ministri odgovorni za dobrobit živali pri prevozu v Belgiji, na Danskem, Nizozemskem, v Nemčiji in na Švedskem izpostavili ključna vprašanja, ki morajo biti ustrezno naslovljena pri reviziji zakonodaje in zahteve glede intervalov za napajanje in krmljenjem ter zelo pomembno vprašanje prevoza v času visokih temperatur. Države članice podpisnice te pogodbe vabimo komisijo in vse ostale države članice EU, da proučijo pobudo in se aktivno vključijo v proces prenove zakonodajnega okvira. Slovenija se bo Danski zahvalila za pobudo. Kot primer dobre prakse pa izpostavila slovensko mobilno enoto veterinarjev, ki že od leta 2004 nadzoruje dobrobit živali v transportu. Enota namreč ima pooblastila, da v prometu ustavlja vozila, ki prevažajo živali in preverja ali so prevozi skladni s predpisi. Popoldanski del se bo ponovno začel s točko razno, in sicer bo predsedstvo poročalo o stanju tako imenovane uredbe o defurestaciji(?). Cilj uredbe je povečati povpraševanje v EU po zakonitem blagu in proizvodih, ki ne povzročajo krčenje gozdov ter trgovino z njimi. Uredba nadomešča predhodno uredbo o lesu, ki je določala obveznosti gospodarskih subjektov, ki na trgu EU dajejo les in lesne proizvode. Slovenija se bo zahvalila predsedstvu za predstavitev splošnega pristopa, ki je bil potrjen na zasedanju Sveta za okolje 28. junija ter ga podprla pri vztrajanju na mandatu Sveta v nadaljnjih pogajanjih v Evropskem parlamentu. Za Slovenijo je ključno, da se ohrani kompromis pri pregledih gospodarskih subjektov in obsegu uredbe. Pričakujemo, da bo predsedstvu v procesu triloga opozorilo na specifike držav v povezavi s kmetijskimi površinami v zaraščanju. Slovenija namreč ne more podpreti tako velikega povečanja obsega uredbe kot ga predlaga Evropski parlament brez predhodno izvedene presoje vpliva za posamezne primarne produkte. Menimo, da je stališče Sveta uravnoteženo tako z vidika ambicij kot tudi izvedljivosti ter ohranjanja sorazmernosti pri pregledih gospodarskih subjektov. Sledil bo sprejem sklepov Sveta o akvakulturi. Besedilo sklepov je bilo že usklajeno na nižji ravni in osnutek sklepov Sveta glede na dokumente Evropske komisije strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021-2030 ter skupno vizijo za nadaljnji razvoj akvakulture v EU, izraža podporo cilju vzpostavitve trajnega, odpornega in konkurenčnega sektorja marikulture in akvakulture, kar je bistveno za zagotavljanje hranljive, zdrave in varne hrane ter zmanjšanje velike odvisnosti EU od uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Hkrati to ustvarja gospodarske priložnosti in delovna mesta v EU. V Sloveniji je proizvodnja v sladkovodni akvakulturi in marikulturi že pred več leti presegla ulov v morskem ribištvu, kar poudarja pomen akvakulture za oskrbo s trajnostnimi ribiškimi proizvodi pri nas, zato pozdravljamo izpostavljen namen za večje sodelovanje ter usklajevanje med institucijami tako na ravni EU kot tudi nacionalno z namenom, da se zmanjša administrativno breme za sektor akvakulture ter omogoči trajnosti in vso naravno proizvodnjo, ki bo blizu potrošnikom in bo hkrati vpeta v lokalno okolje. Tema razmere na trgu zlasti po invaziji na Ukrajino je vsakomesečna tema in bo tudi tokrat.

Trenutne razmere na trgih so zaznamovane z nadaljnjo rastjo vhodnih stroškov zlasti gnojil, sredstev za varstvo rastlin, semen in energentov. Če je za potrošnika zaskrbljujoča rast cen, kmetijske pridelovalce skrbi visoka cena kmetijskih inputov. Oskrba s hrano in žiti v EU trenutno ni pod vprašanjem. Težava je precej z višanjem cen energentov in fosilnih goriv, kar predstavlja tveganje za pridelavo v območjih, kjer je pridelava manj konkurenčna, kar velja tudi za Slovenijo. Glede ukrepov, ki so pomembni z vidika prispevanja k globalni preskrbi s hrano bomo v okviru skupne kmetijske politike izpostavili ukrepe, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost kmetijske pridelave ob upoštevanju okoljskih zahtev, kar bo tudi zagotavljalo trajnost panoge in odpornost na morebitne krize v prihodnje. Izredni in začasni ukrepi glede izjem obveznosti ozelenitve bi zato morali ostati v veljavi še v letu 2023, saj lahko le tako zagotovimo povečanje oskrbe ob omejenih resursih. Vidik varnosti preskrbe s hrano je treba upoštevati tudi v okviru drugih EU politik. Pozdravljamo možnosti držav članic, da znižajo stopnje obveznosti deleža biogoriv v fosilnih gorivih, kar bi lahko precej znižalo pritisk na obdelovalne površine in jih sprostilo za pridelavo krme in hrane. Slednje je tudi pomembno v okviru Repover EU, kjer mora pridelava bioplina temeljiti na ostankih in odpadkih iz kmetijske pridelave in ne na kmetijskih proizvodih.

Pri soočanju s trenutnimi izzivi zato za Republiko Slovenijo ključno usklajeno delovanje na nivoju EU in povezovanje ukrepanja na področju kmetijstva z infrastrukturnimi in gospodarskimi ukrepi.

Na dnevnem redu je tudi poročanje komisije o stanju odobritve strateških načrtov članic v okviru izvajanja nove skupne kmetijske politike. Predsedstvo je za razpravo pripravilo dva sklopa vprašanja, in sicer v prvem jih zanima faza, v kateri se nahajajo članice, v drugem pa izvajanje zelene strukture v luči vpliva Ukrajine na izvajanje zelene strukture. Slovenija bo izpostavila, da načrt intenzivno usklajuje s komisijo in se ji bo ob tem zahvalila za sodelovanje. Ta teden smo poslali tudi zadnji sklop usklajenih verzij dokumentov. Celoten proces je namreč zelo zahteven in kompleksen, pri tem pa je treba najti ustrezno ravnotežje med vsemi cilji skupne kmetijske politike, upoštevati vidik prehranske varnosti in ne izgubiti osredotočenost na ekonomski položaj kmetov. V končnici pogajanj zato pričakujemo konstruktivnost in prožnost komisije ter da se v svojih zahtevah omeji na pravno zavezujoče elemente. Hitra potrditev strateških načrtov pa je tudi glavno orodje za zagotavljanje stabilnosti kmetijskega sektorja s tem bistven odgovor na trenutne nestabilne razmere zaradi ruske agresije v Ukrajini.

In zadnja točka na dnevnem redu, ki sem jo izpostavila, ki je bila dodatno vnesena, je deklaracija o sanitarnih in fitosanitarnih standardih, ki ščitijo naše proizvajalce in potrošnike in zagotavljajo visoko kakovost in varnost hrane v prehranjevalnih verigah ter varujejo zdravje živali in rastlin. Kritike tretjih držav, ki so že leta kritizirale sistem EU standardov, so se okrepile po objavi zelenega dogovora, zato bi se prepričevanja morala okrepiti na vseh ustreznih forumih vključno z STO in kodeksom Elementarium. Slovenija se bo zahvalila francoski delegaciji za predstavitev dokumenta. Ministrska izjava za 12. ministrsko konferenco WTO – Odziv na sodobne sanitarne in fitosanitarne izzive, ki je bil sprejet junija 2022 in določa program dela. Pridružila se bo pozivu Francije in ostalih držav, namenjene Evropski komisiji, da sodeluje v vseh delovnih podskupinah, predlaganih s strani sekretariata, ter prevzame vodilno vlogo v podskupini za trajnostni razvoj. Ob tem pričakujemo, da nas bo Evropska komisija obveščala v napredku ter med postopkom pridobivala, vključevala mnenja držav članic.

To je za naše strani z vidika informacije. Sem pa odprta za kakršnakoli vprašanja.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegom. Vidim, da torej ni nobenega kolega …

Aha, izvolite.

Sicer nisem član tega odbora, ampak me pa kmetijstvo zelo zanima, ker od tega pač živimo.

Jaz bi samo pozdravil, da Evropska komisija in unija prepoveduje fitosanitarna sredstva v, mislim, zmeraj bolj. Tako, da ni mi razumljivo, zakaj za nas ni sprejemljivo, ampak tukaj je več stvari povezanih. Zadnje novice so prišle iz WHO-ja, da so v testih urina ameriškega prebivalstva našli herbicid glifosat. V urinu prebivalstva. Tako, da ne vem. Ta fitosanitarna sredstva in pesticidi, tukaj je pa cel nabor raznoraznih kemikalij, ki jaz upam, da bi šli v to, da se ga čim manj uporablja. To je ena stvar.

Drugo. Pri akvakulturi imam vprašanje v bistvu ali ta sklep obsega ali karkoli naslavlja uporabo antibiotikov. Kajti to vemo recimo, da je rutinska uporaba antibiotikov v akvakulturi pri ribah eno. In drugih stvari. Tako, da znani so video iz Čila, kjer so imeli še in še akvakulture, kjer je po parih letih akvakulture je bilo tisto področje, morsko dno je bilo mrtvo. Tako da obremenitev tega tako da ne vem koliko je to. In pa zanima me, če bo ta sestanek glede kmetijstva karkoli govoril o sončnih elektrarnah v kmetijstvu pa v digitalizaciji v kmetijstvu.

In pa zadnje povezano s fitosanitarnimi sredstvi ali kakorkoli govori o ohranjanju čebel in drugih polentarjev?

Hvala.

Hvala za vprašanje. Gospa državna sekretarka, prosim za odgovor.

Najlepša hvala.

Za izpostavitev teh različnih vidikov, ker vedno v življenjskem prostoru imamo seveda več aspektov. Kmetijski je eden, zdravje, zdravstvo, okolje pa še drugi, da pridemo na neko skupno kvaliteto bivanja, ki je za nas vse pomembno, zato smo izpostavili, da je z vidika kmetijstvo takojšni prestop na zahtevo, da se popolnoma ustavi uporaba fitofarmacevtskih sredstev na teh občutljivih okoljih ne sprejemljiv, ker pomeni ukinitev 50 % naše proizvodnje. Istočasno pozdravljamo pristop, da postopoma znižujemo uporabo na način, da vzpostavljamo in iščemo alternative in brez teh alternativ, ki jih pa danes nimamo pomeni, da, ker to je eden izmed treh ključnih predlogov zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev za 50 % na celotnem območju je v bistvu krovni. Na območjih, ki so okolijsko, ekološko bi rekla občutljiva pa popolni in ta popolni brez nekega alternativnega scenarija je za kmetijstvo nesprejemljiv, ker to pomeni, da v bistvu teh 40 % vseh trajnih nasadov, ki jih imamo v Sloveniji, ki so tudi za nas kot potrošnike, če se gledamo kot potrošniki pomembni dobavitelji, ponudniki sadja. Nimajo alternative v tem trenutku tako, da tukaj smo sedaj potisnjeni v kot in se želimo pogovarjati z Evropsko komisijo, da iščemo neke rešitve in da gledamo na specifiko. Glede na to, da je Slovenija znana po tem, da ima v Evropi največji delež zavarovanih območij. Jaz prihajam iz Prekmurja vem kaj to pomeni za Goričko, ki je pod Naturo 2000 in vsi sadovnjaki in tudi različni drugi trajni nasadi pa sem ekološki kmet pa vam povem, da vseeno v tem trenutku uporabljam ekološka fitofarmacevtska sredstva. Če vse to ukinemo in nimamo neke alternative se moramo tudi vprašati o zdravju rastlin in živali na tem področju, ker bomo imeli tudi težave z obvladovanjem teh problemov. Tako, da to je kmetijski vidik. Se pa popolnoma strinjamo s komentarji in tudi pripombami drugih vidikov, da je potrebno v to smer iti in da tudi nimamo problema zmanjševanja. Pravim, v tem trenutku izpostavljamo ta vidik, kar nas bo pripeljalo v kmetijstvu.

Pri akvakulturi ni predmet te uredbe oziroma predloga, kar se tiče antibiotikov, ker to ne ureja. Je pa to urejeno z drugo zakonodajo in predpisi.

Na tem dnevnem redu ni sončnih elektrarn tako, da o tem se ne bomo je pa v bistvu predvsem ta informacija, da biogoriva pač ne proizvajamo na področjih, kjer lahko proizvajamo hrano torej, da proizvajamo iz završko odpadkov. To je ta del.

Gospod Gregorič /, izvolite.

Samo medklic.

Jaz imam pod Kumom dva sadovnjaka, tri leta stara. Za enkrat nista imela enega grama gor katerikoli fitofarmacevtskih sredstev. ne vem, če bom s tem uspel, ampak probam.

Še kakšno vprašanje?

Izvolite. Vklopite se.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bi pa mogoče opozoril na eno, to kar imate zapisano glede tega strateškega načrta, da bo Slovenija opozorila na nerealna pričakovanja komisije, da bi ta načrt posegal in reševal problematiko drugih politik, na recimo energetsko. Tukaj bi jaz bil zelo previden. Mislim normalno, da ne bo strateški načrt v kmetijstvu reševal energetske problematike. Bo pa postalo vedno bolj pomembno tudi kmetijstvo, ker ste vključeni ne samo pri Repower EU, tudi pri nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki se tudi obnavlja. Tam še imamo sektor, tale LULUCF, tako da tukaj bodite mogoče malo previdni pri formulaciji tega stavka, ker normalno, da ne bo kmetijstvo reševalo energetike, pač pa se bo verjetno moralo dosti bolj aktivno vključiti v to področje kot se je doslej. Tukaj pa vidim precej pomembno nalogo pri kmetijstvu.

Hvala.

Najlepša hvala.

Še kakšno vprašanje za državno sekretarko? (Ne.) Torej nadaljujemo. Jaz bom s tem zaključil razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:

»Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju, 18. julija 2022 in jih podprl.«

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovali 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil ta sklep soglasno sprejet.

S tem se zahvaljujem državni sekretarki, gospe Buzeti.

In končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI GEOGRAFSKIH OZNAČB ZA OBRTNE, INDUSTRIJSKE IZDELKE TER SPREMEMBE UREDB EU2017/1001 IN EU2019/1753 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER SKLEPA SVETA EU2019/1754.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 24. junija 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado Republike Slovenije. Naj povem, da je skrajni čas za njegovo obravnavo torej danes v Državnem zboru. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določi Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in tudi odboru za gospodarstvo, ki je njen, torej matični odbor. Slednjega obravnava na 1. seji, 12. julija 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Sedaj prosim, vidim, da je tukaj z nami gospod državni sekretar Matevž Frangež, da nam predstavi predlog uredbe in predlog stališča Republike Slovenije.

Gospod Frangež, izvolite.

Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane poslanke in poslanci!

Predlog uredbe vzpostavlja evropski sistem zaščite geografskih označb za industrijske in obrtne izdelke. Predlog stališča Republike Slovenije je naslednji, mi smo sprejemu te uredbe naklonjeni, opozarjamo pa, da je potrebno v sistemu vzpostaviti prijazen enostaven sistem registracije geografskih označb, ker so te namenjene prvenstveno malim in srednje velikim podjetjem, hkrati pa si želimo, da uredba določi tudi daljši in primeren rok za prehodne obdobje, ko se pravzaprav tudi sistem nacionalne zaščite prilagodi novi skupni evropski zaščiti. V Sloveniji imamo vzpostavljeni dve geografski označbi za obrtne industrijske izdelke, to sta Idrijska čipka in ribniška suha roba. Predlog stališča torej je absolutno usmeritev v pravo smer z dvema dodatnima opozoriloma. Predlagamo odboru za zadeve Evropske unije, da takšno stališče podpre.