Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi vabljeni in prisotni na današnji seji Odbora za zdravstvo, prav lepo pozdravljeni! Začenjam 4. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: mag. Karmen Furman in Jelka Godec. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: mag. Branko Grims, Dejan Premik in Aleksander Reberšek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 15. julija 2022 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, nujni postopek. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Kolegij predsednice Državnega zbor je na 8. seji, 15. julija 2022, odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona z dne 19. julij 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. julij 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 19. julij 2022 in predloge amandmajev na predlog zakona s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 20. julij 2022.

K 1. točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in morebitnih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Ker nihče ne nasprotuje, predajam besedo predlagatelju zakona Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Minister Luka Mesec, izvolite. / oglašanje iz dvorane/

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Zdaj verjetno se zavedate, da je ta seja sklicana v nasprotju z določili poslovnika in pravili, ki veljajo v tem Državnem zboru. Ni edina žal. Pa me zanima, zakaj to počnete. Nobenih razlogov poslovniških ni za sklic te nujne seje, ker nobenih poslovniških razlogov za obravnavo novele tega zakona po nujnem postopku. En del tega zakona začne veljati 1. januarja 2023, pomembnejši del pa šele 1. julija 2024. V tem času bo jesen, v tem času bo vlada prišla z rebalansom in novim proračunom. V okviru rebalansa in novega proračuna bo vlada opredelila, katere zakone je potrebno zato, da bo mogoče proračune izvajati, sprejeti, novelirati, kakorkoli že in resnično ni nobenega razloga za to posiljevanje s temi izrednimi razmerami, ki jih zaenkrat ni. Glede na to, kaj ta vlada počne, pa nisem čisto prepričan, da jih jeseni res ne bo, ampak takrat ne bo več časa sklicevanja nujnih in izrednih sej, ampak bo treba ukrepati. Tako, da je tukaj predlog, da prenehate s temi nezakonitostmi, z nespoštovanjem poslovnika in pravil, ki veljajo v Državnem zboru.

In drugi predlog, da se začnete obnašati gospodarno in racionalno. Sklicanje take seje kot bo jutri stane davkoplačevalce nekaj 10 tisoč evrov za obravnavo ene točke dnevnega reda, ki bo končana v kaki uri, če ne bo amandmajev, ali pa še prej. Teh sej je bilo prejšnji teden, mislim, da sta bile dve taki nujni seji na horuk sklicani. Ena se je končala prej kot v uri, tista v ponedeljek. Torej neracionalnost, negospodarnost. Če je že nek načrt, da je potrebno nekaj spremeniti, potem se dajte organizirati, dajte stvari, ki jih je potrebno spremeniti, na mizo, peljite proceduro v skladu z določili poslovnika tega Državnega zbora in na nek racionalen in gospodaren način, tako kot se po navadi obnašamo ljudje v zasebnem in podjetniškem življenju. Tako, da poslovniški predlog je, da se pač ta seja zaključi, ker ni formalnih razlogov za to, da bi se nadaljevala.

Hvala.

Hvala za vaše mnenje.

Seveda vemo, vsi smo dobili vabilo, da je za jutri sklicana seja Državnega zbora, na kateri je tudi predlagana točka, zato predlagam, da s točko nadaljujemo.

Prehajam besedo … / oglašanje iz dvorane/

Izvolite.

Hvala.

Glejte, niste mi odgovorili na vprašanje. Jaz bi prosil, da mi odgovorite na vprašanje, zakaj zavestno kršite določbe Poslovnika Državnega zbora oziroma male ustave kot smo ji včasih rekli.

Ne kršimo določb poslovnika in smo sklicali sejo v skladu s poslovnikom. Tako, da ne drži, kar navajate. / oglašanje iz dvorane/

Izvolite, kolega Kordiš.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Zdaj glede na to, da je bil pred koncem prejšnjega mandata sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je popolnoma neizvedljiv, sočasno je pa stiska v skrbstvu starejših huda, bi dejal, da smo kar upravičeni v tem, da hitimo z nujnimi sejami zato, da poskušamo vsaj zabremzati najhujše škodljive posledice tega zakona Janševe vlade, če ga že iz danes na jutri ne moremo popraviti. In tega se ne da popraviti prav na hitro, za to potrebujemo čas, kar nekaj časa – tistega časa, ki si ga prejšnja vlada ni vzela, pa je namesto rešitve za starejše na mizo prinesla dodaten problem za starejše.

Tako da, predsedujoča, jaz predlagam, da zavrnete to postopkovno intervencijo za prekinitev oziroma zaključitev seje in da nadaljujemo z obravnavo zakona.

Hvala, kolega Kordiš.

Izvolite, kolega Černač.

Ja, glejte, niste mi odgovorila, poleg tega pa še zavajate. Verjetno ni potrebno brat določb Poslovnika, ki govorijo o razlogih, ki utemeljujejo nujni postopek zakona in posledično sklic nujnih sej. Verjetno, da tega ni potrebno brat in izgubljat časa. Torej niso izpolnjeni pogoji, to kar vi ugotavljate, ne drži.

Zdaj, druga zadeva, ta zakon ima oziroma predhodne variante tega zakona, ki jih je bilo, mislim da, preko 100, ima zelo dolg rep. Več kot 20 let se je ta zakon odvijal in pacal v mandatih različnih vlad in končno je bil konec lanskega leta potrjen in sprejet, v dobro ljudi, predvsem v dobro starejših, pa ne samo starejših, tudi ostalih. Ampak zakon sledi temu, da bodo imeli starejši boljšo oskrbo, kot jo imajo danes in da bodo imeli večjo varnost, predvsem tisti, ki so sami doma, kot jo imajo danes. In ta zakon se v enem delu že izvaja. Glede na to, da ste, da nameravate po vsebini to zgodbo nadaljevat, bom povedal, v katerem delu, in ni nobene potrebe, da se na horuk in na silo, z odlaganjem časovnice uveljavitve, še posebej, ker je ta 1. julij prihodnje leto in ker bomo imeli proračunske dokumente septembra, oktobra tukaj v Državnem zboru, da se delajo slabe stvari za ljudi, predvsem za starejše, zelo slabe. In to, to so tiste škodljive posledice, ki bodo nastale z zamikom uveljavitve tega zakona, zaradi tega predlagam, da se Poslovnik spoštuje in da se seja ne nadaljuje.

Ponovno hvala za mnenje.

Še enkrat in zadnjič poudarjam, da so pogoji izpolnjeni. Točka je uvrščena na dnevni red seje jutrišnje seje Državnega zbora in matično delovno telo mora pripraviti poročilo. Tako da zaključujem v tem delu razpravo in prosim, predstavite vsebino zakona.

Gospod minister, beseda je vaša.

Okej, ja, hvala lepa.

Zanimivo je bilo poslušat tole postopkovno obračunavanje. Moram reči, da sem prvič v Državnem zboru na seji od kar ne opravljam več funkcije poslanca in z vidika, kajne, zdaj se pogovarjam kot minister, predvsem, z domovi starejših občanov, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, z ljudmi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in tam dobivam predvsem drugačno sliko od te, ki ste jo vi predstavili danes. Če začnem z osnovno razlago, zakaj je ta zakon po nujnem postopku in zakaj je treba z njim pohitet pred poletjem. Glejte, prejšnja Vlada je delovala tako gospodarno in racionalno, da je pustila v sistemu domov za starejše tako luknjo, da bi oskrbnine 1. septembra, če ta zakon ne bo potrjen pred poletjem, skočile za 22 %.

To ni nekaj, kar sem si izmislil jaz, to je pisalo v prevzemnem zapisniku, primopredajnem zapisniku, ki smo ga na ministrstvu dobil, ko smo ga podedoval od Nove Slovenije. 1. septembra bredo oskrbnine gor za 22 %, če Vlada ne najde 30 milijonov evrov za to, da to prepreči. Zato to počnemo danes, da oskrbnine ne skočijo za 22 % in da bodo ljudje lahko še naprej užival pravice, ki jim jih domovi za starejše omogočajo. Če ta zakon zavrnete, bomo pač nasedli na mino, ki ste jo postavil in to je, da bodo oskrbnine šle gor za skoraj četrtino, brez stroškov ogrevanja in ostalega. Skratka, ta zakon rešuje krizo, ki ste nam jo pustil.

In druga stvar, zakon, ki ste ga napisal, bi moral stopit v veljavo 1. 1. 2023. Vsi deležniki ga ocenjujejo kot neuresničljiv. Podpisana je celo peticija, pod katero so podpisani ne samo nevladne organizacije, ampak Skupnost socialnih zavodov Slovenije, to so domovi za starejše, potem Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, to so prav tako socialni zavodi. Potem, Socialna zbornica Slovenije, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Zveza društev upokojencev Slovenije, vsi so podpisani pod to peticijo, ki pravi, da je ta zakon neuresničljiv in sam sem vzpostavil delovno skupino, ki je začela upravljati, delati na prenovi tega zakona sem ugotovil enako. Ta zakon bo zaradi neuresničljiv kadrovskih normativov kadrovsko sesul sektor, ta zakon bo zaradi nedorečenih financ finančno ošibil sektor in ta zakon, tak kot je napisan, gre v privatizacijo sistema, tako, da sistem bo treba temeljito prenoviti in zato zamikamo čas uveljavitve na 1.1.2024, da lahko to poskrbimo. Tako, da prosim ne govoriti o neracionalnosti, negospodarnosti oziroma preden govorite o tem poglejte na vaše lastno delo v preteklih dveh letih. To, kar danes počnemo in to moramo početi po nujnih postopkih, počnemo samo zato, da se nam kadrovsko in finančno družbeni podsistemi ne sesujejo in ta zakon je na žalost del te zgodbe. Hvala lepa.