Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi 1. odstavka 58. člena in 2. odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Matej Tonin, Iva Dimic, Damijan Zrim, Tomaž Lisec, Franci Kepa, Jernej Vrtovec, mag. Karmen Furman, Sandra Gazinkovski, Jožef Horvat, Janja Sluga, Jelka Godec, Suzana Lep Šimenko, Aleksander Reberšek in Ferenc Horvath.

Na sejo sem vabila predstavnike Vlade, predstavnika Državnega sveta in predstavnico predlagatelja zakona k 2. točki.

Vse prisotne lepo pozdravljam še enkrat.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje, 13. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 20. julija 2022, skupaj s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s 1. odstavkom 64. člena Poslovnika. Predloga za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti 1.

(Za je glasovalo 60.) (Proti 1.)

In ugotavljam, da je dnevni red 13. izredne seje zbora določen.

1. TOČKA DNEVNEGA REDA SE NANAŠA NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA.

Državni svet je na 31. izredni seji včeraj, 20. julija 2022, zahteval, da Državni zbor na podlagi 3. alineje 1. odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Za obrazložitev te zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta dr. Matjažu Gamsu.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni, spoštovana gospa ministrica, vsem najlepši pozdrav. Menim, da je potrebno spoštovati vse poslanke in poslance, tako kot spoštujemo vrhunske športnike, znanstvenike, kulturnike, iz moje strani je gotovo tako.

Ampak ta veto vlagamo, zato ker je to naša dolžnost, da kadar menimo, da je zakon potrebno popraviti, da gre še eno proceduro razmišljanja, popravljanja. Postopek je bil tak, da ob prvem pregledu pravzaprav nismo opazili nobene težave in smo tudi izglasovali, z mano vred smo izglasovali ta, podprli ta predlog zakona. Vendar so nas potem opozorili, da gre v enem členu za zamenjavo 40 ljudi iz vrha RTV, kar pa je po našem mnenju prehudo, da se kar naenkrat z nekim izjemnim zakonom pretrga mandate teh ljudi in se celoten vrh zamenja, ne. In poleg tega ni nobene varovalke, da se ne bi enak postopek uporabil z zamenjavo vodstva univerze, inštituta, šole ali kogarkoli drugega.

Demokracija temelji na tem, da imate »checks and balances« angleško rečeno, skratka, da se razni mehanizmi med sabo preverjajo, ne temelji na tem, da se voli enkrat za štiri leta in potem pač posamezni organi oblasti počnejo karkoli. Ampak se ravno ti »checks and balaces« je tisto, ki skrbijo za pravo demokracijo.

In zato je dobro preveriti, ali so kaj takega počeli v drugih državah. Sam sem naredil analizo, hitro, v Evropski uniji nisem našel nič takega, se pravi noben tak primer ni, da bi politika tako radikalno posegla v vrh in pa vodenje, vodenje nacionalne televizije. Morda je, ampak do sedaj tega nisem našel in kljub temu, da sem prosil vse mogoče, do tega še ni prišlo, tako, da obstaja resen sum, da gre za neko res izjemno potezo. Zdaj, iz kakšnega razloga ne vem, ampak predlagal, bi, da se držimo ustaljenega načina delovanja kot je v najbolj razvitih zahodnih demokracijah.

Zanimivo je to, da so predlagatelji zakona prišli s tako motivacijo, ki je ista kot moja, to je, da preprečimo škodovanje RTV, da preprečimo pretirano poseganje politike v take javne zavode oziroma RTV in ostale. Natanko isto imamo motivacijo. Kje pa je potem razlika? Moja razlika temelji na tem, da sem pogledal kaj delajo druge države v svetu, in pa, da se skuša narediti projekcijo za štiri in pa osem let naprej. Poglejte, če lahko politika kmalu potem, ko nastopi oblast, za kar je treba čestitati in to spoštovati in ceniti, ampak če lahko kmalu zamenja celoten vrh televizije in televizijo oblikuje po svoje, pa kakorkoli že te na kakršenkoli plemenit način, opravičujem se, ker sem apolitičen in morda česa ne vidim, ampak to se ne dela drugje in po mojem mnenju se to ne spodobi delati tako na hitro brez javne debate. Ne.

Dr. Bučar, ki ga bolje, dr. Drnovška zelo cenim, je govoril ravno o tem, da je nevarnost, da gre Slovenija v smeri politokracije, se pravi, da si posamezni elementi odločanja jemljejo pravice, ki v normalni demokraciji ne gredo in ta poteza bi znala biti korak čez rubikon, bi znala biti. Ne rečem, da sto odstotno je, ampak verjetno je bolje, bi rekel, ne iti v ekstreme. Zakaj je to slabo za RTV? Če RTV vsaj približno pluralen, potem ni nekako sistemskega razloga, da bi recimo opozicija napadala RTV. Če pa je RTV tak, da ga vsakič politika po svoji celoti preoblikuje z zagonom ponovno zamenja celotno vodstvo, potem bo pa vedno opozicija neka opozicija, ki bo imela za sabo neko članstvo, ki bo nezadovoljna s stanjem RTV. RTV ima že sedaj ogromne težave s financiranjem, to je po mojem mnenju vrhunska institucija, ki ni samo medijska hiša, ampak je informacijska hiša, ima vse mogoče te storitve in je ena izmed ključnih komponent slovenske suverenosti, zato mislim, da moramo z njo zelo pazljivo ravnati in ne smemo si dovoliti tega, da bi se ta negativen odnos do opozicije dogajal in bi potem pripeljalo do problemov.

Ko smo se recimo pogovarjali o bankah in pa podjetjih, je bilo podobno, nekaj smo eni trdili, drugo drugi, takrat sem imel 25 %, danes sem 75, ampak poglejte, morda se zamislite, da ni podobna situacija tudi sedaj.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo in zato za predstavite mnenja odbora dajem besedo predsednici odbora gospe Tamari Vonta. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Odbor za kulturo je na 5. nujni seji obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije in ga je Državni zbor sprejel na 11. izredni seji. Odboru je bilo kot gradivo posredovana zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o radioteleviziji Slovenija, mnenje Zakonodajno-pravne službe in zahteva skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora. Uvodoma je poročevalec Državnega sveta v imenu predlagatelja obrazložil zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu ter predstavil ključne argumente. Menil je, da predlagatelji zakona razmišljajo kratkoročno, saj bi takojšnja zamenjava 40. ljudi na RTV lahko postala praksa vsakokratne novo izvoljene oblasti. Opozoril je tudi na primerljive ureditve v drugih državah in ponovil, da gre za prehud poseg politike v javni zavod. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je med drugim povedala, da se do navedb zahteve za ponovno odločanje, ki se nanašajo na primernost zakonske ureditve, Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje, saj gre za vprašanje vsebinske narave, ki presegajo naloge te službe določene s 27. členom Poslovnika Državnega zbora. ministrica za kulturo je povedala, da zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija ustrezno reformira način upravljanja javnega zavoda z umikom strankarskih politik iz RTV. Izpostavila je, da je vpliv politike na vodenje in upravljanje javnega zavoda prevelik, na kar je v poročilu o stanju pravne države v Sloveniji za leto 2021 opozorila tudi Evropska komisija.

V razpravi so predstavniki opozicije dejali, da podpirajo veto Državnega sveta in razloge, ki so predstavljene v zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje. Ponovili so argumente, ki so jih izpostavili že v predhodni obravnavi predloga zakona. Na prvem mestu nasprotujejo nujnemu postopku, ki onemogoča predstavitev stališč zainteresiranih deležnikov in širšo razpravo v javnosti, iz odločanja so izključeni tudi plačniki prispevka. Zakon po njihovem mnenju močno povečuje vpliv zaposlenih, s čimer se vzpostavlja nesorazmerje znotraj RTV. Izredno sporen zanje je tudi 22. člen, ki bo čez noč povzročil menjavo 40 ljudi in prenehanje njihovih mandatov. Napovedali so vložitev podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

Članici stranke Gibanja Svoboda sta izpostavili, da gre v primeru Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o radioteleviziji za izpolnitev predvolilne obljube, ki jo je stranka dala volivcem, in sicer da se bo zavzemala za svobodne in institucionalno neodvisne javne medije. Zakon prinaša konceptualno spremembo vodenja in nadziranja RTV Slovenija. Njen drugi cilj je depolitizacija medija. Javna razprava o položaju, v katerem se nahaja RTV, poteka že dalj časa, saj trenutno še veljaven zakon povzroča krizo vodenja in nadziranja RTV Slovenija.

Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija ustrezen.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici vlade kot predlagateljice.

Lepo prosim, ministrica, za vaše mnenje.

Najlepša hvala. Pozdravljene vse poslanke in poslanci. Pozdravljena predsednica in državni svetnik dr. Gams.

Predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija celostno naslavlja problematiko vodenja in upravljanja RTV, ki smo ji bili trenutno priča. Namreč vodenje in upravljanja RTV ima velike probleme s političnim vmešavanjem v delo, kar se vidi tudi na trenutnem stanju. Veliko razprav je bilo tako v medijih kot v strokovni javnosti glede načina dela na radiu in televiziji Sloveniji, prav tako se dogajajo tam stavke in zaradi tega v bistvu menimo, da je ključna stvar, ki jo je treba v prvem koraku spremeniti, umakniti strankarsko politiko iz organov vodenja in upravljanja radio in televizije Slovenije. Kot smo tudi že v tej dvorani govorili, kot ste tudi sami razpravljali na prejšnjih sejah in na Odboru za kulturo, RTV Slovenija ni zgolj informativni program, na katerega sicer tako radi vsi javno opozarjajo in na katerega se politika pogosto rada seveda vmeša oziroma ima rada mnenja. Mi menimo, da je potrebno spremeniti koncept vodenja in upravljanja RTV Slovenija in zaradi tega umakniti politiko iz neposrednih organov odločanja, to pa dati zaposlenim na RTV-ju in civilni družbi. Zaradi tega se ukinja programski svet in nadzorni odbor, uvaja se 17-članski svet zavoda RTV, uvaja se finančni svet kot posvetovalno telo in pa štiričlanska uprava, katere bo en član seveda predsednik uprave in en delavski direktor oziroma direktorica. Tudi Evropska komisija je v nedavnem poročilu o vladavini prava izpostavila prav ta problem na področju medijev glede prevelikega vpliva na vodenje in upravljanje RTV Slovenija, prav problem tega strankarskega vpliva. In z našo novelo menimo, da bomo to celostno uredili in na ta način tudi zagotovili našemu največjemu kulturnemu in medijskemu zavodu nemoteno vodenje, da v bistvu opravlja svoje ključne naloge in svoje poslanstvo. Tako da vas prosim, drage poslanke in poslanci, da novelo zakona ponovno podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, mag. Janez Žakelj. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, državni svetnik dr. Gams, kolegice in kolegi!

Vladni predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija predvideva, da bi čez noč z dnem uveljavitve zakona prenehal mandat vsem 29 članom programskega in 11 članom nadzornega sveta, prav pa tudi mandat generiranega direktorja ter direktorjev radia in televizije. V imenu depolitizacije se izvaja politizacija. V Novi Sloveniji namreč ne verjamemo v zgodbo koalicijskih strank, da lahko politika po nujnem postopku učinkovito umakne politiko iz medijev. Zato nas veseli, daje tudi Državni svet izglasoval veto in s tem podprl pomisleke opozicije. V NSi smo prepričani, da bi se vlada morala prvenstveno ukvarjati s prioritetami kot so blaginja ljudi, draginja, energetska kriza in prehranska varnost. Namesto tega pa se ukvarja s tem, kako bo s politizacijo javne RTV lahko ljudem, državljanom torej, sporočala kar bo želela in česar ne bo, te novice pač ne bo. Prioriteta vlade dr. Roberta Goloba torej postaja prevzem RTV, cilj pa zamenjava celotnega vodstva. To prepričanje utrjuje način s katerim se vlada loteva spremembe, saj je predlog v zakonodajni postopek vložila po nujnem postopku. Nujni postopek pa se uporablja kot nastajajo za državljane in državo nepopravljive posledice. Dvomim, da to lahko rečemo za problem RTV. Z nujnim postopkom tako vlada zlorablja postopkovno možnost in hitre obravnave predloga, čeprav tak način sprejemanja v tem primeru nikakor ni upravičen. Pravni strokovnjaki zato upravičeno opozarjajo na kršenje 143. člena Poslovnika. Po vladnem predlogu bi programski nadzorni svet RTV nadomestil enoten organ upravljanja, ta bi bil sestavljen iz 17 članov, 6 iz vrst zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti, od katerih ne bo nobenega več imenoval državni zbor. Odsotnost predstavnikov gledalcev in poslušalcev v svetu zavoda RTV ne moti predlagateljev. V imenj sodelovanja civilne družbe se civilno družbo izključuje. Izključuje se predstavnika dela civilne družbe, ki plačuje prispevke in davke tudi za delovanje javnega zavoda RTV Slovenija. Glede na izbor 17 članov, ki bo po predlogu upravljal z RTV Slovenija so le-ti blizu vladajoči koaliciji. Izbor sta delali na podlagi preštevanja na naše in vaše. Ali nismo to preštevanje pustili za seboj v 90. letih? Še več. Ker ste državni popolnoma izrinili iz postopka imenovanja svetnikov je nastala zagata kdo bo opravil žreb, ki bo določil dolžino mandatov. Očitno predsednik države, po vašem mnenju nima bolj pametnih zadolžitev in lahko opravlja še loterijsko dejavnost. V NSi smo prepričani, da si mora RTV kot javni servis povrniti zaupanje državljanov, tako desnih kot levih. Pri pravici do obveščenosti državljanov in svobodi izražanja je po eni strani ključna novinarske etika in zavezanost k visokim standardom poročanja. V prvi vrsti to pomeni, da se objektivno poročanje ne prepleta z osebnim mnenjem, kar se veda ne pomeni, da ga novinar ne sme izraziti. Mora pa bralcu, gledalcu in poslušalci jasno sporočiti, da je to njegovo mnenje, ne pa objektiven prikaz nekega dogodka. Tega je bilo v preteklosti, žal, preveč. To pravi tudi civilna družba, zato so tudi težnje po neobveznem prostovoljnem plačevanju naročnine večje. Zanimivo bo v prihodnje spremljati tudi odzive Evropske komisije, saj želite očitno v imenu depolitizacije doseči popolno politizacijo / znak za konec razprave/ in podrejanje javnega medija.

Zato poslanci Nove Slovenije – krščanskih demokratov, predlogu, ki obglavlja RTV, nasprotujemo in bomo glasovali proti.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Gospod Jonas Žnidaršič, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Socialni demokrati kljub vetu na Predlog spremembe Zakona o Radioteleviziji Slovenija ne spreminjamo svojega stališča. Upiranje spremembi, ki prinaša odmik politike iz javnega servisa, ni samo pridobivanje časa za dodaten vpliv prejšnje koalicije na vodenje Radiotelevizije Slovenija temveč je še vedno uveljavljanje že preverjene recepture uničevanja medijev. Dovolj je izčrpavanja medijev, dovolj je političnih pritiskov, kadrovanj, neupoštevanja stroke, cenzure, ukinjanja oddaj in vpliva na uredniško in novinarsko avtonomijo. Čas je za spremembe, za drugačno politiko, ki bo delala tudi za ljudi.

Še enkrat ponavljam, da javna Radiotelevizija Slovenija ni naša in ni vaša in nikoli več ne sme biti tarča katerekoli vladajoče politike. Čas je, da ima javnost dostop do verodostojnih in kvalitetnih informacij, da se povrne uredniška in novinarska avtonomija in predvsem, da zaposleni in civilna družba dobijo odločilen glas pri upravljanju in vodenju javnega servisa.

Socialni demokrati bomo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija podprli.