12. izredna seja

Državni zbor

21. 7. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 12. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Matej Tonin, Iva Dimic, Damijan Zrim, Tomaž Lisec, Franci Kepa, Jernej Vrtovec, mag. Karmen Furman, Sandra Gazinkovski, Jožef Horvat, Janja Sluga, Jelka Godec, Ferenc Horvath, Suzana Lep Šimenko, Aleksander Reberšek in Franc Rosec, ki bo odsoten do 14. ure.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki vlade in vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden pa začnemo, bi vas samo še obvestila, da glede na trenutne temperature in pa znižanja hlajenja prostorov v Državnem zboru in v skladu s priporočili tudi Evropske komisije o varčevanju z energijo, pa čeprav vidim, da so kar zahladili ta prostor, vam pa vseeno tudi priporočam, da v prostorih Državnega zbora se lahko oblečete temperaturam primernejše in oblačila naj bodo lahkotnejša, ustreznih naravnih in zračnih materialov. Tako, da si lahko slečete suknjiče in odstranite kravate. / nemir v dvorani/ Bo v redu? No, ko se boste umirili pa nadaljujem.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 12. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. julija 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti nihče.

(Za je glasovalo 61.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI, DRUGA OBRAVNAVA, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade.

Gospod Simon Maljevac, izvolite.

Simon Maljevac

Hvala za besedo. Spoštovani, spoštovane.

Na zakon o dolgotrajni oskrbi se je v tej državi čakalo več kot 20 let. Obstaja splošen družbeni konsenz, da smo dovolj bogata družba, da lahko celostno in kvalitetno poskrbimo za vse tiste, ki zaradi posledic bolezni, poškodb, invalidnosti ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebujejo pomoč in podporo. Na veliko razočaranje slednjih je bil pa preteklo leto sprejet zakon, ki vsega tega ne zagotavlja. Naj tu poudarim, da ne pravim, da ni bilo vloženo veliko truda v pripravo zakona, vendar zakon kot ga imamo trenutno, je praktično neizvedljiv, na kar opozarjajo številne organizacije. Zakon je ob sprejemanju lani na 41 straneh komentirala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Konfederacija sindikatov javnega sektorja je opozarjala, da v pripravo sploh niso bili vključeni, združenje Srebrna nit pa je pozivalo k zavrnitvi. Skupnost socialnih zavodov pa je ugotavljala, da zakon sploh ne opredeljuje, kako bodo storitve vrednotene, plačane in izvajane. Na kar 44 straneh pripomb se je takrat na zakon odzvala javna zdravstvena blagajna, ki ima z obstoječim zakonom tudi največ težav. Večkrat so jasno povedali, da zakon trenutno ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti ZZZS. Roki za vzpostavitev procesov, zaposlovanje kadrov, izobraževanja in javna naročila so enostavno prekratki. Poleg tega je zakon pomanjkljiv, notranje neskladen, določene ključne vsebine pa prenaša na podzakonske akte, kjer bistvenih težav tega zakona ni moč odpraviti.

Kar nas pripelje do spremembe zakona, o kateri govorimo danes. Z našo novelo tako ne rešujemo področja dolgotrajne oskrbe, ampak zgolj gasimo požar. Predlagamo, da se začetek veljavnosti zakona zamakne za 1 leto, na 1. januar 2024. S tem rešujemo 2 akutna problema. Prvič, vse ključne deležnike na čelu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije razbremenjujemo nerazumnih obveznosti, ki so jim bile naložene, in drugič, s tem si dajemo čas, da zakon popravimo oziroma pripravimo na novo. Dajemo si čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb. Naša stališča so jasna. Liberalizacija in privatizacija oskrbe ter prekarizacija in socialni dumping na področju delovne sile v skrbstvu ne sodijo niti v ta niti v katerikoli drugi zakon. Dolgotrajna oskrba mora biti javna služba, podkrepljena s solidarnostnim financiranjem. Druga pomembnejša vsebina današnje novele pa je povezana s proračunskim kritjem 2 ukrepov, sprejetih v lanskem letu. 16 milijonov na letni ravni zagotavljamo za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, več kot 13 milijonov letno pa zagotavljamo za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v ceno oskrbnin v jeseni. Ob tem pa je nujno potrebno dodati, da je kadrovska situacija v DSO, posebnih socialnovarstvenih zavodih, CUDV in VDC trenutno katastrofalna. Plače so prenizke, poleg tega se niso niti popravile vsem profilom. Ne najde se niti kuharjev, odhajajo celo študentje. Za nočno delo, izmensko delo, za delo v nedeljo oskrbovalka prejme minimalno plačo. / znak za konec razprave/ Na razpisana delovna mesta se kader ne prijavlja, domovi pa nove stanovalce zavračajo, zato ker je premalo kadra in ne, ker je premalo prostora. Zato moje sporočilo ni, kako uspešno danes gasimo en požar, temveč opozorilo, da bo potrebno odločno ukrepanje, če ne želimo, da se nam v kratkem sistem v celoti ne sesuje. Dolgotrajne oskrbe namreč ni brez delavk in delavcev… / znak za konec razprave/ brez delavnih ljudi, ki danes opravljajo garaška in požrtvovalno delo za plačilo nevredno človeka.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona kot matično delovno telo je obravnaval Odbor za zdravstvo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici, mag. Tamari Kozlovič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani.

Odbor za zdravstvo je na 4. nujni seji 20. julija kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predstavnik predlagatelja, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pojasnil, da se s predlogom zakona predlaga zamik začetka uporabe nekaterih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj ga v obsegu in predvidenih rokih ni mogoče izvajati. S 1. septembrom 2022 bi se oskrbnine v domovih za starejše namreč povečale za 22 %. V izogib temu bi morala Vlada do takrat zagotoviti okoli 30 milijonov evrov. Izpostavil je še, da vsi ključni deležniki ocenjujejo veljavni zakon kot neuresničljiv. Napovedal je, da bodo do konca leta v obravnavo Državnemu zboru predložili prenovljen sistem socialnega skrbstva in prenovljeno področje osebne asistence. Svoje mnenje so na odboru predstavili tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V razpravi so bili izraženi nekateri pomisleki o predlogu zakona. Nasprotniki predloga zakona so bili mnenja, da je predlog slab in da bi bilo treba počakati na sprejetje temeljnih proračunskih dokumentov ter pristopiti k izvajanju veljavnega zakona. Namen veljavnega zakona je poskrbeti za starejše in ga po potrebi izboljšati, ne pa zamikati časa njegove uporabe. Zagovorniki predloga zakona so izpostavili pomen vzpostavitve temeljnega stebra socialnega varstva in pomen ureditve področja dolgotrajne oskrbe ter izpostavili nekatere pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona. Finančni del veljavnega zakona je najbolj problematičen, saj financiranje dolgotrajne oskrbe sploh ni definirano. Predstavnik predlagatelja je v odgovorih na vprašanja pojasnil, zakaj ni smiselno čakati na sprejetje proračunskih dokumentov, s tem bi tvegali dve oskrbnini, 1. septembra 2022, česar pa uporabniki sami ne bi mogli pokriti.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za zdravstvo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospa Alenka Jeraj, izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Po dolgih letih in številnih dragih študijah, za katere je bilo zapravljenih na desetine milijonov evrov, je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi končno pripravljen in sprejet 9. decembra 2021. Veliko je bilo posameznikov in skupin, ki so se trudili, da se to ne bi zgodilo, in občutek je, da še niso obupali in gledamo nadaljevanje tega.

Že ob sprejetju je bilo jasno, da zakon vseh situacij ni predvidel in bo potreben manjših popravkov, kar se je tudi zgodilo po ustanovitvi delovne skupine, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je pred nami novela zakona in pričakovali smo, da bodo vključeni ti popravki, sploh glede na to, da so predstavniki Levice in SD, ki so člani nove koalicije, ob sprejetju zakona imeli neizmerno veliko pripomb in predlogov ter idej, kako zakon izboljšati.

Najprej je treba opozoriti, da tudi to novelo zakona sprejemamo po nujnem postopku, čeprav ni nobenih izrednih razmer. No, so, požar na Krasu in s tem bi se Vlada morala ukvarjati, ampak pri nas predsednik Vlade supa, zunanja ministrica se potaplja nekje v Dalmaciji, nas pa želite prepričati, da gre za izredne razmere in da bi, če ne sprejmemo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, nastale težko popravljive posledice za državo, ki samo prestavlja uveljavitev zakona.

Minister Luka Mesec je na odboru povedal, da je novelo treba sprejeti zato, da se 1. septembra letos ne bodo povišale oskrbnine v domovih starejših občanov. Spraševali smo ga, kakšno zvezo ima to s tem zakonom, ki se bo, po prvotnem načrtu, začel uporabljati šele 1. 1. 2023, a ni bilo odgovorov. Po javnih virih se bodo oskrbnine dvignile zaradi draginje na različnih področjih, dražja je hrana, objavljena pa je bila tudi informacija, da bodo morali domovi starejših občanov po bistveno višjih cenah plačevati plin in druge energente. Po aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ki je začel veljati 20. 11. 2021, je treba zagotoviti tudi dodatna sredstva, sredstva za dodatne stroške dela, ki so nastali s spremembami normativov ter povišanjem plač. Na podlagi aneksa bi morala Vlada zagotoviti sredstva za to – kolikor vem, so že predvidena v proračunu ali pa se bodo zagotovila z rebalansom -, ne pa da to pod pretvezo obeša na Zakon o dolgotrajni oskrbi.

V Poslanski skupini SDS menimo, da ni potrebe po novelaciji zakona z zamikanjem dneva uveljavitve zakona. Od Levice, ki je nasprotovala sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi in vložila več amandmajev, da bi izboljšali zakon za katerega pravijo, da ni izvedljiv, bi pričakovali, da bi imeli pripravljene rešitve oziroma popravke in bi le-te danes sprejemali, sploh glede na to, da je sedanj nekdanji poslanec Luka Mesec minister. Verjetno je težava to, kar je bila težava tudi v preteklosti, da se je zakon selil iz ministrstva za zdravstvo na ministrstvo za delo in socialo, potem pa spet na ministrstvo za zdravstvo v času naše Janševe vlade in takrat je končno tudi nastal predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in bil potrjen v Državnem zboru. Sedaj je zakon ponovno v rokah ministra za delo, družino in socialne zadeve oziroma tega ministrstva, čez nekaj časa pa bo očitno dodeljen novemu ministrstvu za solidarno prihodnost, katerega prva prioriteta je ukvarjanje z dolgotrajno oskrbo. Minister Luka Mesec je sicer na hiringu povedal, da bo eno leto vzpostavljal ministrstvo in samo sprašujemo se lahko kdaj bo na vrsto prišel zakon o dolgotrajni oskrbi. In seveda, bila je ustanovljena nova skupina za pripravo sprememb zakona, tako da gremo očitno spet od začetka. Občutek je, da uveljavitev in implementacijo zakona zavirajo isti akterji, ki so to počeli že leta in leta, zato se upravičeno sprašujemo ali bo zakon sploh zaživel. Poslanec Levice Miha Kordiš je namreč dejal, da bi bilo najbolj zakon zažgati. Na zakon so vezana sredstva iz sklada za okrevanje in samo upamo lahko, da spremembo časovnice te sredstva ne bodo ogrožena. Glavnina določb zakona bi se po prvotnem načrtu začela uporabljati 1. 1. 2023, v nekaterih deli pa šele 1. 7. 2024, saj smo že prvotno predvideli, da bi se uveljavljal postopoma, da ne bi prišlo do zapletov. Ker menimo, da je novela zamik uporabe zakona škodljiva smo vložili amandma, ki bi preprečil škodo. V poslanski skupini menimo, da je neprimerno, da se izvajanje zakona zamika za eno leto in več in zato novele ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. V njenem imenu gospod Janez Cigler Kralj. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani državni sekretar s sodelavci! Kolegice in kolegi! Dober dan!

Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo. To je potrdil tudi malo prej državni sekretar Maljevac. Potrebovali smo ga tudi že dve ali več desetletij nazaj, ko so se prve akcije ali pa prve aktivnosti za njegovo pripravo in sprejem pravzaprav začele. Več vlad v tej naši Sloveniji je ugriznilo ali pa, morda bolje rečeno, želelo ugrizniti v to, takrat se je tako zdelo, kislo jabolko. Če se morda malo pošalim, pa gre za zelo resno zadevo, so nekatere iz tega jabolka naredile čežano, nekatere so ga popolnoma scefrale, zrezale, prav vse do decembra lani pa so zadevo preden bi šla v sprejem pospravile v predale in je bila prestavljena oziroma vedno znova pozabljena. Zakona torej do decembra 2021 nismo dočakali. Prejšnja vlada je z medresorskim sodelovanjem dveh ministrstev za zdravje, kot nosilca, in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila osnutek zakona. Če se prav spomnim je bil sprejet nekje v verziji številka okoli 117, 118. Bil je kompromis, to smo vedeli že takrat in to smo tudi javno komunicirali zaradi več razlogov. Prvič, sodelovanje dveh ministrstev je pomenilo stalno težavno zahtevno tehtanje v dveh vidikih, med vidikih zdravstva in pa socialne oskrbe na področjih, ki jih včasih ni mogoče primerjati. To veste vsi, ki ste takrat sodelovali tudi pri pripravi tega zakona. Drugič, kompromis je bil tudi zato, ker smo vedeli, da čisto natančno čisto vsega ne bomo mogli določiti, ampak hkrati smo se zavezali, da bomo vsebino in izvedbo do potankosti določali in dogovorili v pravilnikih. Zelo smo se trudili s strokovno javnostjo, z ekipami ministrstev in še pred koncem mandata sprejeli vseh devet pravilnikov za izvedo tega zakona. Sliši se in to je moja tretja poanta, da naj bi bili viri financiranja nedefinirani ne drži. Vedeli smo, da je naš fokus, glavni fokus na vsebini zakona, hkrati pa smo pripravili vso časovnico kako se bo najprej takoj ob uveljavitvi v prehodnem obdobju in do uvedbe solidarnega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo financirala dolgotrajno oskrba oziroma storitve dolgotrajne oskrbe. Ali je bil popoln scenarij? Ni bil popoln scenarij, ampak edini možen, ki je šel skozi parlamentarno sito in bil po 20 letih sprejet v tem parlamentu. Nikakor ne drži, da ne bi bil ta zakon pripravljen in sprejet brez sodelovanja vseh ključnih deležnikov. Ogromno ur dela, pogajanj, sestankov, pisanja določb, tudi pri pravilnikih je bilo v to vloženo. In še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so pri tem sodelovali. Ključno pri krovnem zakonu je bilo, da se ljudem zagotovi dostojno starost, da se jim čim več omogoči uživanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu, tistim pa, ki ne morejo biti na domu zagotovi najvišji možen nivo dolgotrajne oskrbe v instituciji. Končno smo tudi postavili temelje za črpanje evropskih sredstev s tem, ko se je sprejela celovita reforma dolgotrajne oskrbe. Novela, ki jo danes imamo na mizi zamika uveljavitev teh ključnih rešitev v podporo naših starejših, najranljivejših, zato ji bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija nasprotovali.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov. Gospa mag. Bojana Muršič, izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Predstavniki Vlade! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Prejšnja vladajoča koalicija se je ob koncu preteklega mandata zelo rada pohvalila, da so po 20 letih številnih neuspešnih poskusov končno sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi. Pa vendarle so se že v prvih poskusih izvajanja tega zakona v praksi hitro pokazale njegove pomanjkljivosti, nedoslednosti in na določenih mestih tudi pravna praznina. Da se bodo pojavile težave pri izvajanju aktualnega zakona smo opozicijske stranke v prejšnjem mandatu jasno in tudi glasno opozarjale. Takratna vladajoča koalicija pa na naša opozorila ni imela nobenega posluha. Kljub našemu vztrajanju takrat vladajoča koalicija niti ni želela niti malo nakazati, kako naj bi po njihovih zamislih izgledalo obvezno socialno zavarovanje, ki naj bi bil določen s posebnim zakonom o socialnem prispevku za dolgotrajno oskrbo. Preslišana so bila tudi naša opozorila, da bi morale biti pravice in storitve iz dolgotrajne oskrbe opredeljene v zakonu in ne v pravilnikih. Pridobljene pravice na podlagi vplačanega prispevka iz obveznega socialnega zavarovanja morajo biti namreč jasno in dokončno določene z zakonom. Socialni demokrati tako nedodelanega in pomanjkljivega zakona, ki ni predvidel sistemskega financiranja ter dokončno opredelil pravice in storitve uporabnikov nismo podprli. Takratni predlog zakona je prinesel veliko število obljub, dejansko pa je reševanje vseh ključnih vprašanj prelagal v prihodnost in prepuščal njihovo urejanje s pravilniki. Med tistimi, ki so takrat opozarjali na nedorečenost in neizvedljivost predlaganega zakona so bili tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in različna civilna združenja, ki zastopajo interese starejše populacije. Sedaj nas ravno ti omenjeni deležniki ponovno opozarjajo, da je potrebno postavljanje roke za začetek veljavnosti posameznih določb zakona zamakniti. Predvsem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je v zakonu predviden kot glavni nosilec sistema dolgotrajne oskrbe, opozarja, da po štirih mesecih od uveljavitve zakona država še vedno ni zagotovila finančnih sredstev za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, zamuja s sprejetjem devetih ključnih pravilnikov. Poleg tega danes še vedno niso bili zagotovljeni niti nujni popravki vseh nedorečenosti in pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona.

Zato, da država še vedno ni zagotovila pogojev za izvajanje zakona, je odgovorna prejšnja vlada, saj so se roki, do katerih bi morala država poskrbeti za finančno, kadrovsko in celovito pravno podlago za izvajanje zakona, iztekli v marcu, torej pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ki so bile aprila letos. Tudi predstavniki domov za starejše, ki so v novem sistemu dolgotrajne oskrbe predvideni kot izvajalci institucionalne oskrbe starostnikov, so jasno opozorili, da je šest mesecev, ko naj bi se s prihodnjim letom začeli izvajati storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, absolutno premalo časa za prehod na nov sistem.

Ker so predlagane rešitve v praksi neizvedljive, s hitenjem izvajanja pa tako slabo pripravljenega zakona tvegamo, da bodo negativne posledice nosili starostniki in njihovi svojci, je nujno potrebno podaljšati prehodno obdobje za začetek uporabe trenutno veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta čas pa je potrebno izkoristiti za temeljito in široko javno razpravo z vsemi zainteresiranimi deležniki in z njimi razrešiti vsa odprta vprašanja. Pri sprejemanju in spreminjanju zakona je potrebno ponovno postaviti v središče uporabnike, ki predstavljajo eno izmed temeljnih in najbolj ranljivih skupin. Vzpostaviti moramo celovito in integrirano dolgotrajno oskrbo, ki bo poskrbela tako za zdravstvene kot tudi socialne in psihološke potrebe starejših.

Iz navedenih razlogov bomo Socialni demokrati predlog zamika veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi podprli. In nenazadnje – predlog zakona bomo podprli / znak za konec razprave/ tudi zato, ker prinaša dodatno financiranje domov za starejše, s katerim se bodo pokrili višji stroški dela, ki so nastali zaradi dviga plač zaposlenih in sprememb normativ v domovih za starejše.

Spoštovane državljanke in državljani, ob tem pa mi dovolite, da se zahvalim vsem gasilcem, prostovoljcem in vsem ekipam, ki pomagajo pri zajezitvi največjega požara v Sloveniji. S tem ste izkazali, da je moč sodelovanja in skupnega / znak za konec razprave/ delovanja v Sloveniji izjemna.

Hvala lepa.