Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 15. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščam vas, da je umrl gospod Ivo Hvalica, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1992-1996 in 1996-2000. Prosim, da spomin nanj počastimo z minuto molka. / minuta molka/ Naj počiva v miru!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tamara Kozlovič od 10.00 do 14. ure, dr. Vida Čadonič Špelič, Jernej Vrtovec od 12.30 do 16. ure, Janez Cigler Kralj od 15. ure dalje, mag. Urška Klakočar Zupančič od 10.00 do 12. ure, Lena Grgurevič, Andrej Živic od 10.00 do 12.30, Žan Mahnič, Franci Kepa, Jelka Godec od 16.30 dalje, Rado Gladek od 14.45 dalje, Jože Tanko od 14. ure dalje, Anže Logar od 14.30 dalje, Janez Janša in Janez Magyar.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 15. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 25. avgusta 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanske in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za so glasovali vsi.)
Ugotavljam, da je dnevni red 15. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Rudiju Medvedu, državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo.
Rudi MedvedHvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Sistem zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji je odlično organiziran, je učinkovit. Nanj smo lahko ponosni, je edinstven na svetu in seveda je naša dolžnost, da ga podpiramo, da pomagamo s skupnimi močmi pri njegovem razvoju.
In ta sistem je tako edinstven zato, ker temelji na prostovoljstvu. In hrbtenica tega prostovoljstva so gasilci, seveda, pripadniki so drugih prostovoljskih organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja.
Temeljni namen zakona, ki ga vam, cenjeni Državni zbor, predlaga v sprejetje Vlada, je prav to. Je močna podpora, je močen vzgib prostovoljstvu v sistemu zaščite in reševanja. In zakon ne govori o tem, da bi prostovoljce plačevali za njihovo delo. Njihovo delo v razmerah reševanja v najhujših nesrečah, požarih, njihovo delo je pravzaprav težko nominalno oceniti in reči, toliko je to vredno. Njihov prispevek k temu je pravzaprav neprecenljiv.
Podpiramo pa s tem zakonom prostovoljstvo kot način delovanja v sistemu zaščite in reševanja. Ni skrivnost, da je bil vzgib za pripravo tega zakona epski požar na Krasu, iz katerega je sam sistem zaščite in reševanja in smo vsi skupaj seveda potegnili tudi marsikakšen poduk, marsičesa smo se pri bojevanju s to ognjeno stihijo naučili. Spoznali tudi, da v sistemu, ki sicer odlično deluje, seveda še vedno so rezerve in te so žal navadno povezane z denarjem.
In večno vprašanje, ali država dovolj prispeva finančnih sredstev za sistem zaščite in reševanja, seveda nikoli ne bo dobilo natančnega odgovora. Vlada na to vprašanje odgovarja s spremembami tega zakona in predvideva še dodatna sredstva iz državnega proračuna za gasilska in druga društva, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Da bi na ta način, seveda, ob tem, ko državni proračun že tako ali tako povrne stroške intervencij, ko je razglašen državni načrt, da bi v primerih, ko je razglašen državni načrt, imela Vlada to možnost, da tem društvom, ki sodelujejo v intervencijah vsedržavnega pomena, nameni še dodatna sredstva.
Kot rečeno, stroški intervencij, stroški uničenja opreme in podobno so povrnjeni bili že doslej. Tu gre pravzaprav za nadgradnjo. Gre za dodano vrednost, ker se v takih razmerah, tudi takšnih, kot so bile zdaj na Krasu, pravzaprav pokaže, česa vsega prostovoljna gasilska društva oziroma gasilci v sistemu še nimajo, pa bi potrebovali, v narava teh nesreč se spreminja, terja v nova in novo opremljanje, tudi nove tehnologije.
Tako da, vas spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, v imenu Vlade prosim, da ta zakon podprete in na ta način seveda pripomoremo vsaj malo spet k temu, da sistem zaščite in reševanja v prihodnje lahko deluje še bolje.
Hvala.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za obrambo. Za predstavitev poročila Odbora, dajem besedo predsedniku dr. Martinu Premku.
Izvolite!
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Odbor za obrambo je na 2. nujni seji 30. avgusta leta 2022 obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora pa je na 11. seji 25. avgusta 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Na seji odbora so sodelovali tudi predstavniki in predstavnice Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Zakonodajno-pravne službe in Urada predsednika republike.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine Svoboda, Socialnih demokratov, Levice, in sicer k 2. in 4. členu ter poslanska skupina socialno demokratske stranke, in sicer k 2. členu, naslovu 5. člena in 5. členu.
Na seji odbora je v uvodni obrazložitvi sekretar Ministrstva za obrambo gospod Rudi Medved poudaril, da je temeljni namen predloga krepitev prostovoljstva. Izpostavil je, da je vlada predlog zakona v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku poslala zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, in da je sprejem predloga zakona nujen, da se čim prej uredi povračilo stroškov, ki nastajajo ob takih intervencijah kot je bila ta intervencija ob največjem požaru v samostojni Sloveniji na goriškem Krasu, ko je bil zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Temeljni cilj predloga zakona je tako ureditev več vprašanj, ki se pojavljajo v aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja oziroma ob aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. Cilj predloga je seveda tudi povračilo stroškov, ko se aktivirajo sile za zaščito in reševanje ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja in po odločitvi poveljnika Civilne zaščite. In ne samo, da se za povračilo stroškov, temveč da se ob izjemnih primerih ob intervencijah tudi dodeli dodatna stroška vsem društvom in nevladnim organizacijam, ki so bila vključena v intervencijo, da bi se tako zagotovila dodatna opremljenost in izboljšanje njihovega delovanja.
Predstavniki Zakonodajno-pravne službe so poudarili, da je predlog zakona preučen z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika, in podala pripombe k 2., 4. in 5. členu in k prehodnim določbam. O tem je predstavnik Zakonodajno-pravne službe izpostavil, da amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levica primerno naslavljajo.
V razpravi so poslanci koalicijskih in opozicijskih skupin predlog zakona podprli. Med razpravo so se poslanci zahvalili vsem gasilcem, policistom, vojakom in pripadnikom vseh drugih sil za zaščito in reševanje ter pomoč ter vsem prostovoljcem za odlično opravljeno delo in pri gašenju nedavnega požara na Krasu. Izpostavili so, da so v takih primerih zadeve urejene na sistemski način, da ne bo vladi ob vsaki drugi naravni nesreči treba spreminjati zakonodaje. Poudarili so, da je sistem zaščite in reševanja dober ravno zato, ker temelji na prostovoljstvo in to prostovoljstvo zagotavlja to množičnost sistema, ki je potrebna ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je požar na Krasu samo odsev tega, kar nas čaka v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb, ki se dogajajo in ki se jih mogoče še premalo zavedamo. Predlog zakona bo tako po mnenju članov pripomogel tudi k temu, da se gasilska društva in drugi lahko, da bodo lahko obnovili v požaru uničeno opremo.
Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, in sicer k 2. in 4. členu. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine SD k 2. členu, odbor ni razpravljal, niti glasoval o amandmajih Poslanske skupine SDS k naslovu 5. člena in k 5. členu, saj sta bila vložena v nasprotju s tretjim odstavkom 129. in 132. členom Poslovnika DZ.
Odbor je v skladu z Poslovnikom Državnega zbora glasoval o vseh predlogih zakona in jih sprejel in predlog zakona podpira.
Hvala.
Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti, gospod Ferenc Horváth, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči.
Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! / pozdrav v madžarskem in italijanskem jeziku/
Dovolite mi, da citiram Larrya Browna, ki je povedal, da »če želiš biti pomirjen sam s sabo, moraš v življenju narediti nekaj častnega in ne strahopetnega, za gasilce pa je to vsekakor ogenj.« Ljudje poznamo ogenj že tisočletja. Ne samo, da je za človeštvo pomenil blagoslov, ampak ima ogenj tudi uničevalno moč. To smo lahko videli pred tedni, ko je v zgodovini Slovenije divjal do zdaj največji požar in ko se je na Kras odpravilo tisoče gasilcev in prostovoljnih gasilcev, ki so skušali ustaviti ta požar, ki je že ogrožal življenja tam živečih ljudi. Ta primer dobro nakazuje, da naša država in naša družba kako zelo potrebuje delo gasilcev in drugih prostovoljnih društev. Nenazadnje, so se ustanovili ravno z namenom, da bi pomagala in da bodo tudi po potrebi reševala življenja.
Prisotni so v družbenem življenju, velikokrat opravljajo nadčloveško delo, so zraven ob požarih, neurjih in raznih drugih nesrečah ter pomagajo državljanom pri vseh težavah. Ti ljudje požrtvovalno opravljajo svoje delo za našo skupnost, državo in na to smo lahko upravičeno ponosni in hvaležni. Vsi vemo, kako dober je občutek, ko smo naredili nekaj dobrega in pomagali sočloveku. Ob vsem tem pa gasilci in prostovoljci ne pričakujejo nič drugega, kot le to, da bodo lahko to počeli še naprej in da so za to njim zagotovljeni primerni pogoji.
V Poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti zato podpiramo Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Država bo namreč v njej uredila povračilo stroškov za vse reševalne sestave, ki bodo sodelovale na intervenciji, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Društva in nevladne organizacije, ki bodo sodelovale v zgoraj omenjeni intervenciji pa bodo deležna dodatnega financiranja za nakup dodatne opreme in izboljšanje njihovega delovanja. Predlog zakona bo začasno omogočil uveljaviti donacije tudi za druge nevladne organizacije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.
Pomoč sočloveku bo vedno aktualna. V današnjem kriznem času, po koroni, pa še bolj potrebujemo občutek varnosti in pripadnosti. Potrebujemo požrtvovalne ljudi in prostovoljce, ki so pripravljeni pomagat v težkih časih. V naših manjšinskih skupnostih vedno znova poudarjamo, kako pomembno je, da sprejemamo drug drugega, da si pomagamo, omogočamo lažje preživetje, kvalitetno življenje in živimo v sožitju, brez predsodkov ter sovraštva.
Zato, drage kolegice in dragi kolegi, omogočimo pogoje delovanja organizacijam, ki delujejo v javno dobro, saj skupaj lahko dosežemo veliko več kot vsak posameznik posebej.
Hvala lepa.
Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Vsak predlagatelj novega zakonskega predpisa ali njegove spremembe oziroma dopolnitve pri oblikovanju novih ali pri nadgradnji obstoječih vsebinskih rešitev, poleg resornih zakonov evropskega pravnega reda, mnenj državnih in lokalnih institucij ter drugih zainteresiranih in strokovnih javnosti, upošteva tudi ugotovljene pomanjkljivosti in možne izboljšave, ki se pokažejo šele tekom izvajanja oziroma uporabe predpisa v praksi.
Predlagana novela zakona, ki je pred vami, je rezultat zgoraj navedene ustaljene prakse, zato je Vlada Republike Slovenije, kot predlagateljica pristopila k nadgradnji zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer po uspešno zaključeni intervenciji gašenja požara v naravnem okolju na območju goriškega Krasa v mesecu juliju tega leta. Ta intervencija je bila uspešno zaključena tudi na podlagi množične mobilizacije društev in nevladnih organizacij iz vseh koncev Slovenije. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, citiram, »ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami katerega cilj je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.« Omenjeno varstvo oziroma zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je organizirana kot enoten in celovit sistem v državi, katerega ključni del predstavljajo društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v javno korist. Med prostovoljnimi društvi imajo prostovoljna gasilska društva v Sloveniji zagotovo najdaljšo neprekinjeno kontinuiteto obstoja in delovanja in so zato tako na lokalni kot na državni ravni tudi najbolj prepoznavna in medijsko najbolj izpostavljena. Manj medijske pozornosti pa so deležne druge nevladne organizacije kot na primer jamarska, potapljaška društva, gorske reševalne službe in podobno, ki prav tako delujejo v javnem interesu. Njihov doprinos je v specifičnih situacijah na lokalni ravni ali v obsežnih reševalnih akcijah in intervencijah neprecenljiv in nujen za izvajanja nalog zaščite in reševanja na prizadetih območjih. V sled temu predlagana novela predmetnega zakona uvaja določbo, da se za kritje vseh nastalih stroškov društev in drugih nevladnih organizacij iz sistema zaščite in reševanja, ki so nastali med intervencijo katera je bila izvedena na podlagi aktiviranega državnega načrta zaščite in reševanja zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Nadalje predlagana novela vzpostavlja še zakonsko podlago, da se iz državnega proračuna lahko zagotovijo še dodatna sredstva za opremo ali morebitna izobraževanja, ki s tem izboljšujejo delovanje omenjenih nevladnih organizacij na področju zaščite, reševanja in pomoči. Ta dodatna sredstva bodo zato pripomogla k boljši pripravljenosti na tovrstne nesreče in posledično izboljšala celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prav tako bodo predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona pozitivno vplivale na finančna sredstva občin, saj slednji v primeru aktivacije državnega načrta ali odločitve poveljnika civilne zaščite ne bo več potrebno kriti stroškov intervencije. V Poslanski skupini Svoboda bomo predlagano novelo seveda podprli, kot bomo podprli vse dopolnitve in spremembe, ki pomanjkljivosti veljavnih zakonskih rešitev odpravljajo ali jih izboljšujejo in celo nadgrajujejo, in sicer s ciljem ohranjanja in spodbujanja razvoja prostovoljstva, ki velja za enega izmed temeljev zaščite in reševanja.
Vsem sodelujočim na Krasu se na tem mestu še enkrat zahvaljujem za njihovo delo in napore. Hvala lepa.
Hvala.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Anton Šturbej. Izvoli.
Spoštovani predstavniki Vlade, predsedujoči, poslanke in poslanci!
Slovenska demokratska stranka je vložila predlog amandmaja k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami k 2. členu. V prvem odstavku spremenjenega 116.a člena se za besedilom »druge nevladne organizacije« doda besedilo »ter poklicne organizacije« in doda nov odstavek, ki se glasi: »do kritja stroškov iz proračunov Republike Slovenije za popravilo opreme ali nadomestitve uničene opreme ali porabljenega materiala svojih organov vodenja enot, služb, operativnih sestavov in javnih služb do katere so upravičene tudi lokalne skupnosti.« Z amandmajem sledimo predlogom in mnenju Združenja občin Slovenije kasneje 26. 8. 2022 predlagamo, da se med opravičence do povračila stroškov iz državnega proračuna vključi tudi poklicne izvajalce, pri čemer so mišljeni predvsem tisti iz poklicnih delov občine, javne, gasilskih služb. Ob enem predlagamo, da se med te vključi tudi lokalne skupnosti za pomoč pri kritju stroškov popravila opreme, nadomestitve uničene opreme ali porabljenega materiala svojih organov vodenja, služb, operativnih sestavov in javnih služb. S predlogom amandmaja za zvišanje ravni samoskrbnosti sledimo predlogu Združenja občine Slovenije pri čemer predlagamo, da ostane število ur na intervenciji na meji 8 ur kot je v predlogu besedila.
Menimo tudi, da je predlagan rok za odločanje o pomoči predolg, zaradi česar predlagamo, da bi bilo odločanje v teh primerih hitreje in najkasneje v 30 dneh od seznanitve s poročilom o intervenciji.
Letos kot vidimo zakaj tudi ta amandma je na mestu, da še tudi to mogoče malo obrazložim. Trenutno najbolj razmišljamo o zadnjem velikem požaru pa vendar nabor nalog prostovoljnih in poklicnih gasilcev je obširnejši, da bi njihove naštevanje mi vzelo preveč časa pa samo nekaj nalog bom naštel s katerimi se srečuje vsak dan in posledično tudi pride do obrabe in poškodb njihove opreme tudi poklicni gasilci in ostali pomagajo pri prometnih nesrečah, pri razlitih nevarnih tekočin tudi pred časom pomoč na območju Kočevja. Pomagajo reševalcem medicinske nujne pomoči, pomoč pri policiji, odzivajo se na pomoči pogrešanih oseb. Tudi sušno leto prinaša določene aktivnosti in naloge gasilcem in poklicnim gasilcem. Letos smo pa priča, da gori po celi Evropi. Intervencij je vse več in vse so zahtevnejše, zato pogosteje pride do obrabe in poškodb gasilske in druge opreme. V nekaterih državah, zato iščejo in intenzivno urejajo zaposlenim prostovoljnim gasilcem odsotnost za čas dela na intervenciji pri nas pa smo priča tudi temu mega požaru na Krasu, da so naši gasilci tudi stopali v nevarna območja / nerazumljivo/ neeksplodiranih bojni sredstev. So usposobljeni in pripravljeni za vse situacije in naša naloga je, da jim pomagamo zagotoviti boljšo in bolj varno opremo, da ne bodo, zaradi pomanjkanja kvalitetne, varovalne in druge opreme sebe in druge spravljali v nevarnost, saj je vsaka intervencija že sama po sebi nevarna.
Na samih intervencijah sploh mednarodnih razsežnosti pride do tako imenovane primerjalne analize različnih oprem za različne težavnosti in posebnosti, zato menimo, da tudi tokratne izkušnje uporabimo za nabavo ustrezne opreme na osnovi zgodovinske preteklosti, ker vemo, da se je gasilska stroka odločala vedno pravilno in strokovno in le lahko ugotovimo, da tudi tokrat ne bo drugače, zato bomo v Slovenski demokratski stranki zakon seveda podprli.
Hvala.
