Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanke, gospe in gospodje! Začenjam 14. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Današnje seje se ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Anže Logar, Predrag Baković, mag. Sara Žibrat, Tamara Vonta, Jernej Vrtovec do 17. ure, Aleksander Reberšek, Anton Šturbej, Žan Mahnič, Jožef Lenart, Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Damijan Zrim do 14.30.

Na sejo so bili vabljeni predstavnici Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda današnje seje, mi dovolite še nekaj besed. Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, že leto poprej, 23. septembra 2008, pa tudi deklaracijo, da se 23. avgust razglasi za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma. Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obeležujemo na obletnico, ko je bil 23. avgusta 1939 podpisan pakt med tedanjima nemškim in sovjetskim zunanjim ministrom Ribbentropom in Molotovom, ki je zaznamoval začetek enega najbolj tragičnih poglavij evropske zgodovine. Evropski parlament z resolucijo med drugim poziva, da mora tragična evropska preteklost ostati v našem spominu, da je treba počastiti žrtve, obsoditi storilce ter položiti temelje za spravo, ki bo temeljila na resnici in na spominu. Žal, vojna, ki se bije nedaleč od nas, krvavo opominja, da se iz preteklosti očitno nismo veliko naučili in da mir nikoli ni samoumeven. Ta vojna ni le sol na nezaceljene rane krute preteklosti, temveč vpije po naših prizadevanjih in odgovornosti, ne molku. Parlament in vlade, vsi odločevalci, imamo tu še posebno odgovornost do države, drugih subjektov družbe in vseh posameznikov, do soljudi. Pomembno je, da se glasno in pogumno zoperstavimo vsem poskusom kršitev in posegov v naše temeljne vrednote, kot so posebej poudarjene tudi v resoluciji: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, počastimo spomin na vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse, ki so jih ti režimi posredno ali neposredno prizadeli, z minuto molka. / minuta molka/

Prehajamo na določitev… / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, ja, gospa Godec.

Najlepša hvala, predsednica.

Spoštovane kolegice in kolegi, predsednica!

Tu predstavljamo zakonodajno vejo oblasti in po Ustavi Republike Slovenije v Državni zbor oziroma v proceduro Državnega zbora lahko zakone, spremembe zakonov, novele zakonov vloži vlada, vsak posamezen poslanec ali Državni svet in 5 tisoč volivcev, torej nekdo s 5 tisoč podpisi volivcev. Včeraj smo lahko v medijih prebrali oziroma tudi na uradnem twitt profilu Inštituta 8. marec sledeči zapis: »Danes smo v Državni zbor vložili spremembo dveh zakonov. To so Zakon o osnovni šoli, v katerem vpeljujemo šolsko kosilo kot pravico za vse, in Zakon o šolski prehrani, v katerem to pravico ureja.« Lepo in prav. Jaz moram reči, da z vsebino se lahko marsikdo strinja. Se pa ne strinjam oziroma se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne moremo strinjati s tem zapisom. Namreč Inštitut 8. marec navaja, da so vložili spremembo dveh zakonov. Zato vas, kot predsednico sprašujem, kako je lahko nevladna organizacija Inštitut 8. marec po njihovem zapisu vložil zakon, ker ne predstavljajo, vsaj po našem mnenju ne, ne Vlade, ne Državnega sveta, ne poslancev oziroma niso poslanci. Prav tako pa nismo zasledili, da bi vlagali v imenu 5 tisoč volivcev. Zato bi prosila za odgovor, glede na to, da ste predstavnico Inštituta 8. marec nedavno tega gostili in ste se pogovarjali verjetno tudi o vlaganju zakonov in tako naprej, če nam lahko razložite ta njihov zapis oziroma na kakšen način ste sprejeli te spremembe teh dveh Zakonov.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Res sem sprejela predstavništvo društva oziroma Instituta 8. marec. Pred parlamentarnimi počitnicami sem sprejela še veliko drugih društev, takih, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, tako da oni so bili pravzaprav eden zadnjih, ki so bili na obisku.

Pravilno ste povedali gospa kolegica poslanka, kdo vse lahko vloži zakonski predlog. Seveda, pri vsakem zakonskem predlogu se preveri, ali je vložen skladno z našim pravnim redom, zakonodajo, Poslovnikom. Tako da, tudi tukaj bo tako.

Zdaj, kako so pa oni to skomunicirali v javnosti, to pa v bistvu težko komentiram, iskreno, ker sama nisem tega zapisa prebrala. Vsekakor bomo pa mi storili, da bo oziroma zakonski predlogi morajo biti vloženi tako, kot ste sami povedala, kdo so subjekti, ki jih lahko vlagajo. In tudi tukaj bo tako. In če temu ne bo tako, bo pač sledila posledica. Tako da, vsak zakonski predlog mora biti vložen s strani tistih, ki so do tega upravičeni. Kakšna je pa potem komunikacija v javnosti, to pa zelo težko vplivam nanjo.

Še ena stvar, ki ste jo vprašali. S predstavnico Inštituta 8. marec nič nisva govorili o vlaganju zakonskih predlogov. To vam zelo iskreno povem. Govorili sva zgolj samo o vsebini njihovega dela v smislu dejavnosti, ki jih opravljajo na področju boja za enakopravnost in proti diskriminaciji, tako da tudi jaz nisem vedela, da bo naslednji dan vložen kakšen zakonski predlog. O tem ni bilo takrat nobenega govora, tako kot tudi ni nobenega govora z nobeno drugo organizacijo, ki pride na obisk, ali pa, katerih predstavnike sprejmem o vlaganju kakršnihkoli zakonskih predlogov, ampak gre zgolj za pogovor na vljudnostni ravni v smislu dela, ki ga opravljajo in stvari, ki jih opažajo, medtem ko delajo z ljudmi.

Izvolite.

Najlepša hvala za pojasnilo. Sicer tudi za pojasnilo, o katerih niti nisem spraševala. Namreč, seveda lahko sprejmete kogar pač vi odločite in se pogovarjate o vsebinah, ki si jih zamislite. In nimamo nobenih problemov s tem, da pač vlagajo ljudje oziroma 5 tisoč podpisov volivcev zakone. In to sploh ni problem. Tako da, hvala tudi za ta pojasnila.

Bi pa prosila, predsednica Državnega zbora, da na takšne manipulacije, torej, da nekdo vloži zakon, ki po Ustavi, po Poslovniku in zakonu ni upravičen, da vlaga zakon, da napiše takšno stališče oziroma javno objavo, da na to opozorite. Ker potem lahko pride, bom rekla, če karikiram Franci iz ne vem katere vasi in reče: »Izvolite zakon, prosim sprejmite, /nerazumljivo/ tako, kot ste ga sprejeli pri neki drugi organizaciji. Tako da, gre samo za to, da vemo vsi oziroma, da tudi javnost ve, kdo lahko v Državni zbor in proceduro vloži zakon oziroma kakšni so pogoji, da Državni zbor sploh sprejme takšne zakone.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Seveda sprejeto vaše... Takoj bom dala tudi vam besedo, gospa dr. Bon Klanjšček. Sem pa bila opozorjena zdaj, da je bila vložena pobuda za sprejem zakona ne pa zakonski predlog. Sprejmem pa vaše napotke oziroma vaše pomisleke v zvezi z odzivanjem na take objave.

Prosim, gospa Bon Kanjšček, vi imate še en proceduralni.

Saj ne vem, če je proceduralni. Sem hotela pojasnilo. Kolikor je meni znano, zakon ni bil vložen. Toliko v pojasnilo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, kaj oni pišejo je njihova stvar, samo zakon uradno v Državni zbor ni bil vložen.

Hvala.

Okej.

Gospa Jelka Godec, še vi povejte, potem pa začnemo z redno sejo naprej.

Ja, nima smisla, ampak gre za čisto manipulacijo, čisto manipulacijo Inštituta 8. marec, ki so se snemali v vložišču, da vlagajo zakon. Ja? Če so vložili pobudo za podpise, potem naj se tako zapiše. In jaz mislim, da predstavnik Državnega zbora, in to je predsednica Državnega zbora, se mora odzvati na takšne zapise, ker zakoni, kolegica je rekla, niso bili vloženi. Zato menim še enkrat, da damo jasno vedeti, kdo v Državni zbor lahko vloži zakon oziroma kakšni so pogoji za vložitev zakona in da se na takšne manipulacije, ker danes se pa pojavlja v medijih, da so bili zakoni vloženi, mi pa vsi vemo, da to ne gre tako, da se na te zadeve opozori. Samo toliko.

Hvala.

Hvala lepa. Tako kot sem rekla, sprejmem to vaše opozorilo. Je pa res, da pač predstavnikov tukaj ni, da bi lahko na to odgovarjali, tako da bomo začeli s sejo tako kot jo imamo zastavljeno.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. izredne seje Državnega zbora, ki ste ga prejeli, to se pravi predlog dnevnega reda, v ponedeljek, 22. avgusta, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predloga za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na določanje, zato vas, kolegice poslanke in kolegi poslanci, prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.

(Za je glasovalo 76.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O NUJNEM UKREPU NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA OMILITEV DVIGA CEN ENERGENTOV, DRUGA OBRAVNAVA, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada in za dopolnilo obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi vsi ostali. Dovolite mi, da na kratko predstavim poglavitne rešitve Predloga zakona o nujnem ukrepi na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov, ki ga je Vlada v vašo hišo poslala v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog zakona predvideva začasno znižanje stopnje DDV na 9,5 % za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, od katerih se po trenutni ureditvi plačuje DDV po davčni stopnji 22 %. Začasni ukrep je predviden za obdobje od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023 in bo veljal tako za gospodarske kot tudi gospodinjske odjemalce. Glede na hude motnje na trgu pri gibanju cen predvsem električne energije in zemeljskega plina, pri čemer ne gre za redna sezonska nihanja, je cilj predloga, da se z začasnim znižanjem stopnje DDV za omenjene energente zagotovi, da so potrošniki v času največje porabe energentov, torej med ogrevalno sezono, dodatno razbremenjeni posledic podražitev energentov. Vlada s svojim predlogom zakona ureja problematiko nižjih stopenj DDV za energente za vse vrste energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje in za katere je seveda v skladu z direktivo o DDV sploh možna nižja stopnja davka na dodano vrednost. Kot je vlada že večkrat poudarila, ukrep nižjih stopenj DDV je le eden izmed ukrepov. Pred tem smo že uredili regulacijo cen električne energije, pa tudi zemeljskega plina. Le ob regulaciji cen je lahko učinkovit ukrep nižje stopnje DDV, da se zagotovi, da se znižanje stopenj tudi odrazi v nižjih drobno prodajnih cenah. S tem ukrepom se bo tako komplementarno ukrepov regulacije cen posameznih energentov razbremenilo končne potrošnike, saj se v tem primeru nižja stopnja DDV neposredno odrazi v nižji ceni energenta. Dvig cen električne energije in zemeljskega plina neposredno vpliva tudi na dvig cen daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, zato je ne glede na to, da trenutno še ni vzpostavljena regulacija cen tudi za te energente, določena nižja stopnja DDV tudi zanje. Bo pa vlada pozorno spremljala gibanje cen energentov na trgu in vpliv znižanja stopenj DDV na drobno prodajne cene ter po potrebi predlagala tudi dodatne ukrepe kot na primer razširitev regulacije cen. S tem v zvezi se že pripravlja študija, ki bo pripravljena do konca avgusta, da se še po potrebi pred začetkom kurilne sezone dodatno poseže na področje oblikovanja cen. Z vidika javnofinančnih prihodkov Vlada ocenjuje, da bo izpad tega ukrepa za 9 mesecev približno 130 milijonov evrov. Je pa tudi res, da bi radi glede na to, da kurilna sezona začne kmalu, da je september tudi že pred vrati, želeli, da ta zakon začne veljati čim prej. Iz tega razloga nujni postopek, iz tega razloga tudi določba, da bi radi, da bi veljal ta zakon že naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Spoštovani poslanke in poslanci! Upoštevaje navedeno Vlada predlaga, da predlog zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov tudi podprete. Hvala.