Dobro jutro!

Začenjam 7. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: dr. Vida Čadonič Špelič, Janez Magyar, Žan Mahnič, Anja Bah Žibert in Branko Grims.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O HARMONIZIRANIH PRAVILIH ZA PRAVIČEN DOSTOP DO PODATKOV IN NJIHOVO UPORABO.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 29. 7. 2022 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Službo Vlade za digitalno preobrazbo.

Začenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena poslovnika. Po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Besedo za dopolnilno obrazložitev predloga stališča dajem državni sekretarki Aidi Kamišalić Latifić.

Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane članice in člani odbora ter drugi udeleženci seje tega odbora!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo, akt o podatkih, kot ga je Vlada potrdila dne 28. 7. 2022. Naj uvodoma pojasnim, da je Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 23. februarja 2022.

Namen in cilj predloga uredbe. Evropska strategija za podatke skupaj z belo knjigo o umetni inteligenci tvori prvi steber digitalne strategije Evropske unije. Njen cilj je zagotoviti enotni trg podatkov in razvoj podatkovnega gospodarstva, ki stremi k povečanemu razvoju izdelkov na podlagi podatkov in k povpraševanju po njih na enotnem trgu. Ti podatki morajo biti na voljo vsem, javnemu in zasebnemu sektorju, predvsem tudi malim zagonskim podjetjem. Podjetja bodo lahko zlahka prenašala svoje podatke in druga digitalna sredstva med konkurenčnimi ponudniki storitev v oblaku in drugih storitev obdelave podatkov. Izmenjava podatkov znotraj in med sektorji zahteva interoperabilnostni okvir postopkovnih in zakonodajnih ukrepov za povečanje zaupanja in izboljšanje učinkovitosti.

Ustvarjane skupnih evropskih podatkovnih prostorov za strateške sektorje gospodarstva in področja javnega interesa bo prispevalo k resničnemu notranjemu trgu podatkov, ki bo omogočal izmenjavo in uporabo podatkov med sektorji.

Posebni cilji predloga uredbe so: potrošnikom in podjetjem olajšati dostop do podatkov, ki jih hrani zasebni sektor in njihovo uporabo, ob enem pa ohraniti spodbude za naložbene načine ustvarjanja vrednosti na podlagi podatkov; omogočiti uporabo podatkov, ki jih hranijo podjetja, organom javnega sektorja, te inštitucijam, agencijam ali organom Unije v nekaterih primerih, ko obstaja izjemna potreba po podatkih; olajšati prehajanje med storitvami v oblaku in na robu (z angleško besedno zvezo poznamo »echcopyting«); vzpostaviti zaščitne ukrepe za preprečevanje nezakonitega prenašanja podatkov brez obvestila s strani ponudnikov storitev v oblaku; omogočiti razvoj standardov interoperabilnosti za ponovno uporabo podatkov med sektorji.

Glede na opisano v predlaganem stališču, Republika Slovenija podpira Predlog uredbe o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) in se zavzema za uravnoteženost pogojev za omogočanje izmenjave podatkov.

Predlagamo dodatni razmislek o jasnejši opredelitvi pogojev v zvezi z obveznostjo podjetij, ki so imetniki podatkov, da omogočijo uporabo. Podpiramo določbe, ki končnim uporabnikom omogočajo lažje prehajanje med ponudniki storitev obdelave podatkov v oblaku, robnih in drugih storitev in se zavzemamo za čim bolj učinkovito uporabo podatkov, ki jih hranijo podjetja, potrebujejo pa organi javnega sektorja in institucije Evropske unije. Pri tem bom tudi predlagali razmislek o ureditvi posebnih določil o dostopu do podatkov za potrebe uradne statistike ter glede ustrezne definicije splošne nevarnosti, ki je podlaga, da so podjetja dolžna posredovati podatke javnemu sektorju. Podpiramo tudi predlagana pravila glede interoperabilnosti.

Pri usklajevanju Predloga uredbe si bo Republika Slovenija prizadevala za izboljšanje določb vključno z definicijami in opredelitvami vlog posameznih akterjev v smislu večje jasnosti in konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu ob hkratnem doslednem varovanju ustavno varovanih pravic.

Spoštovani, predlagam, da Predlog stališča podprete.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. Dajem besedo članicam in članom Odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo.

In prehajamo na glasovanje. Ugotavljam, da smo sklepčni. Poslanke in poslance prosim, da preverite, če imate vsi naprave.

Ker k Predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, Odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje soglasno sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s Predlogom stališča.

Predlagam, da Odbor poroča pisno. Se strinjate. (Da.)

Hvala lepa. Nadaljujemo z drugo točko dnevnega reda. Aha, medtem imamo še eno pooblastilo, zamenjavo člana, gospod Milan Jakopovič nadomešča članico gospo Natašo Sukič.

Torej prehajamo na 2. točko dnevnega reda - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 19. 8., posredovala Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za notranje zadeve in pričenjamo z obravnavo predloga stališča.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za notranje zadeve, gospa Tina Heferle? (Da.) Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica za besedo.

Lepo dobro jutro vsem!

Jaz bom zelo na kratko predstavila neke ključne točke predloga stališča in sicer uvodoma lahko povem, da trenutno veljavna direktiva o enotnem dovoljenju je bila sprejeta decembra leta 2011 in v vmesnem času, torej v letu 2019, je v okviru preverjanja primernosti zakonodaje o zakonitih migracijah bilo ugotovljeno, so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti trenutno veljavne direktive, zato je Evropska komisija aprila letos predstavila predlog prenovljene direktive o enotnem dovoljenju, ki je del tega novega svežnja dokumentov o zakonitih migracijah. Cilj predloga prenovljene direktive je tako racionalizirati postopek obravnavanja vlog in povečati njegovo učinkovitost, da bi Evropska unija postala bolj privlačna za delovno silo ter tudi hitreje nadomestila na ta način pomanjkanje na trgu delovne sile.

Zdaj, ključne rešitve, ki jih predlog prenovljene direktive ponuja so recimo možnost predložitve vlog, tako v namembni državi članici, kot iz tretje države, štirimesečni rok za izdajo zahtev zahtevanega vizuma in preverbo razmer na trgu dela. Potem možnost spremembe delodajalca v obdobju veljavnosti dovoljenja, ker, kar zmanjša upravna bremena v smislu ponavljajočih se vlog in pa nenazadnje tudi izboljšana je zaščita delavcev iz tretjih držav z zagotovitvijo, da se lahko tri mesece po izgubi zaposlitve zakonito prebiva še v državi članici.

Skratka, glede na predlog prenovljene direktive o enotnem delovanju, dovoljenju, predlagamo stališče, da Republika Slovenija predlog v splošnem podpira, saj so predlagane spremembe koristne, v bistvu številne koristi prinašajo tako potencialnim delodajalcem po vsej Evropski uniji, kot delavcem iz tretjih držav. Zdaj, ta splošna podpora v bistvu pomeni neko načelno podporo in predlog, da se prizadeva v smislu za čim boljše pogajalsko izhodišče. Torej predstavniki Republike Slovenije, ki bodo sodelovali v pogajalskem procesu, bodo ves čas seveda sledili stališčem, ki jih bo potrdil Državni zbor in si bodo na različne načine potem tudi v tem procesu prizadevali za čim večjo uveljavitev interesov Republike Slovenije.

Lahko pa še tudi povem, da izražamo v bistvu neko zadržanost, kar se tiče predlagane direktive v smislu, ko se nanaša, ki se nanaša, na pristojnost za vložitev vloge. Predlog namreč ne določa dovolj jasno po našem mnenju ali je treba državljanu tretje države omogočiti, da vlogo vloži v državi članici, v kolikor se v njej že zakonito nahaja, tudi v primeru, če nacionalna zakonodaja dopušča vložitev vloge v državi članici njegovemu delodajalcu. To je potrebno še podrobneje razjasniti, kot sem omenila že prej, in opredeliti v tem pogajalskem proces. Tako da v bistvu podpiramo predlog, da imetniki enotnega dovoljenja v času njegovega trajanja zamenjajo delodajalca in pri tem ohranijo zakonitost prebivanja v državi članici. Se pa v zvezi s tem postavlja vprašanje o samem statusu delavca v primeru ko ta izgubi zaposlitev pri prvem delodajalcu in nima potem pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Vemo kdaj se po naši zakonodaji pridobi pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost. Tukaj smo samo zgolj zaradi razjasnitve teh določenih dilem, ki jih direktiva še odpira, izrazili pač neko zadržanost. To pa seveda ne pomeni, da je vlada proti tej direktivi. Zadržanost v bistvu samo napotuje slovenske uradnike, ki bodo sodelovali v procesu pogajanja, da pridobijo čim več informacij v zvezi s tem in da se te postopke razjasni.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. Besedo dajem članicam in članom. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Če ne… Moram prebrati še eno pooblastilo menjave članic, poslanka gospa Lucija Tacer menja gospo Tamaro Vonta. Nadaljujemo. Poslanke prosim, to ste že večinoma naredili, mogoče celo vsi, če imamo naprave.

K predlogu ni bilo podanih nobenih amandmajev, zato predlagam, da sprejme odbor naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupne nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici in predlaga odboru za zadeve EU, da ga sprejme.«

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Želim ga jaz pravzaprav, tako da bom kar povedala.

Jaz mnenje podpiram. Pričakujem pa v nadaljevanju, tudi smo poslali dodatno vprašanje Ministrstvu za notranje zadeve, dobili odgovor, ki je bil povsem zadosten. Mi samo pričakujemo, da oziroma jaz pričakujem, da bo ministrstvo oziroma naša vlada v vseh nadaljnjih pogovorih zares spoštovala človekove pravice in ne samo to, tudi dostojanstvo ljudi in delavcev. Ker ukrep je pozitiven, rešuje marsikatero težavo, ki so jo delavci že sedaj imeli. In vsekakor podpiram mnenje. Hvala.

Še kdo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Mnenje je soglasno sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve EU, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Predlagam, da odbor poroča pisno. Se strinjate? (Da.) Okej. Hvala lepa.

S tem zaključujem točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI PRAVIL ZA PREPREČEVANJE SPOLNE ZLORABE OTROK IN BOJ PROTI NJEJ.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU Državnemu zboru obravnaval dne 26. 8. posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda smo prav tako povabili Ministrstvo za notranje zadeve. Pričenjamo obravnavo stališča.

Besedo dajem gospe Tini Heferle.

Hvala lepa še enkrat.

Tudi tukaj bom zelo na kratko predstavila ključne točke. Morda za uvod, verjetno je odveč poudarek, da spolna zloraba otrok predstavlja eno težjih kaznivih dejanj in ima za žrtve daljnosežne in resne življenjske posledice. Danes večino primerov spolnih zlorab otrok zaznamuje vsaj delna spletna komponenta. Glavnino primerov pa se obravnava na podlagi prostovoljnih prijav spletnih ponudnikov. Da bi celovito uredili tako področje preprečevanja kot boja proti spolnim zlorabam otrok je Evropska komisija pripravila zakonodajni predlog s katerim bi naslovili razvoj na tem področju. Izkušnje kažejo, da za učinkovit odziv potrebujemo skupna pravila na ravni EU. Z omenjenim predlogom uredbe se ponudnikom nalaga obveznost glede zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok ter glede pridobivanje otrok za spolne namene. Poleg tega se z uredbo vzpostavlja nov center EU za boj proti spolni zlorabi otrok, ki bo med drugim upravljal zbirke kazalnikov spolnih zlorab otrok, prejemal prijave ponudnikov in zagotavljal pomoč žrtvam.

Glede navedene uredbe, torej Vlada predlaga stališče, da Republika Slovenija podpira vzpostavitev dolgoročnejšega pravnega okvira EU za učinkovit boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu. Pri pogajanjih o predlogu uredbe pa bomo izhajali iz varstva temeljnih človekovih pravic, tudi iz varstva osebnih podatkov in varstva do zasebnosti. To je brezpogojno. Se tudi strinjam z vami, predsednica, kar ste prej omenili v obrazložitvi glasu. Tako da prizadevali si bomo za vzpostavitev jasnih pravil z zanesljivimi pogoji in zaščitnimi ukrepi, seveda ob upoštevanju, absolutnem upoštevanju pravic otrok do varnega življenja brez spolnega nasilja oziroma spolne zlorabe. Predlagamo torej podporo, tudi podporo osredotočenosti predloga na obveznosti ponudnikov spletnih storitev, saj ob zavedanju, da ogromno tovrstnih zlorab žrtve nikoli ne prijavijo. Njihovo sodelovanje je torej ključnega pomena za uspešno zaznavanje, preiskovanje in tudi odstranjevanje teh gradiv.

Še na kratko glede nove agencije, tako imenovane centra EU. Predlagamo stališče, da morajo biti predlagane rešitve sistemsko ustrezne in uporabne predvsem v praksi, kajti le tako bo lahko dosežen namen zaradi katerega je ustanovljen ta novi center. Predvsem je pomembna ustrezna ureditev delovanja centra z vidika pristojnosti nacionalnih organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter organov pregona, pa tudi v razmerju do Europola, torej da se zagotovi njihovo neodvisno in neovirano izvajanje pristojnosti, nalog in funkcij.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. Želi kdo od članic ali članov razpravljati? (Ne.) Če ne zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

K predlogu stališča ni podanih amandmajev, zato odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej in predlaga Odboru za zadeve EU, da ga sprejme.«

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Potem glasujemo.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče. (Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Odbor bo poročal pisno.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo nujno sejo in se vsem zahvaljujem za udeležbo.

Hvala lepa.