Spoštovani, začenjamo 2. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika DZ.

Lepo pozdravljam vsem prisotne posebej gospoda Medveda iz Ministrstva za obrambo, gospoda Šestana (poveljnika civilne zaščite), gospoda Buta (direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, gospoda Šefica iz Urada predsednika Republike!

Obveščam vas, da je uradno zadržan poslanec Žan Mahnič, da se seje ne bo mogel udeležiti. Nadomestni člani niso bili predlagani.

Predlagam, da gremo na določitev dnevnega reda.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka – Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v nujnem postopku.

Predlogov za razširitev oziroma sprememba dnevnega reda ni tako, da če se vsi strinjate ali je kdo proti k dnevnemu redu? (Ne.)

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI.

Zakon je predložila Vlada Republike Slovenije in je bil 18. avgusta 2022 objavljen na straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je sklenil, da se predlog iz zakona in sprememb obravnavajo po nujnem postopku.

Kot gradivo imamo zahtevo skupine poslanke in poslancev prvopodpisani mag. Borut Sajovic za sklic izredne seje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Komisije za preprečevanje korupcije, pripombe Združenja občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije in še sedaj pripombe Skupnosti občin Slovenije. Na sejo so bili povabljeni k tej točki predlagatelj zahteve in drugi predstavniki. Udeležili so se gospod Medved, gospod Šestan, gospod Butin, gospod Šefic.

Do sedaj prejeli tudi dva predloga za amandmaje. Amandmaje Poslanske skupine Svobode, SDS in Levice in amandmaje Poslanske skupine SDS.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih, ampak odboru predlagam, da bi se naredili razpravo o vseh členih in amandmajih, da bi jo združili v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika in po opravljeni razpravi bi glasovali ob posameznih amandmajih in o vseh členih skupaj. Ali je kdo proti? (Nihče.) Torej začenjamo z razpravo oziroma s predstavitvijo. Ali želi predstavnik predlagatelja zakona kakšno besedo? Ga ni. No, tu je pa predstavnik Ministrstva za obrambo.

Prosim.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Temeljni namen dopolnitev Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je krepitev sistema zaščite in reševanja in znotraj tega sistema spodbuda prostovoljstvu. Prostovoljstvu kot hrbtenici našega sistema zaščite in reševanja.

In seveda, ne skrivamo dejstva, da so te spremembe zakona nastale pod vtisom letošnjih dogodkov. Imamo izrazito katastrofalno leto, leto požarov, leto hudih nesreč. In seveda, da je v zakon sam, pod vtisom predvsem tudi velikega požara na Krasu in boja proti tej hudi nesreči. Vsi imamo še pred očmi te slike nepreglednih kolon gasilskih vozil na poti na Kras, na poti v boj proti temu požaru epskih razsežnosti na slovenskih tleh. Kolon vozil, vračajočih se, utrujenih gasilcev po boju s to ognjeno stihijo.

In ko se celotni sistem zaščite in reševanja odzove in tako uspešno odzove na nesrečo, kakršna je bila požar na Krasu, se potem seveda vselej znova, tudi ob vseh drugih podobnih dogodkih postavlja to vprašanje, ali država naredi dovolj. Ali država tudi finančno dovolj podpira sistem zaščite in reševanja oziroma to hrbtenico tega sistema, to je prostovoljstvo. In odgovor, pravzaprav verjetno ne bomo imeli nikoli. Seveda ni res, da država nič ne stori.

Zdaj, v letu 2022, v letošnjem letu bo vendarle država iz različnih naslovov in za različne potrebe gasilstva na slovenskem namenila več kot 20 milijonov. Tudi za opremo, tudi za zavarovanja gasilcev, tudi za osebno zaščito gasilcev. In seveda je treba temu znesku prišteti potem še vso podporo oziroma to, kar se zahteva po zakonodaji od občin, ki pa v pretežni meri financirajo gasilstvo na sovjih območjih.

Vlada na to vprašanje, ali naredimo dovolj, ali prostovoljno gasilstvo podiramo dovolj? Odgovarja s to novelo zakona. Torej, nihče ne trdi, da naredimo dovolj, ampak dodajamo, dodajamo pa vendarle, ker se vsi skupaj zavedamo, seveda kako izjemno pomembna je opremljenost gasilcev in vseh drugih enot v sistemu zaščite in reševanja za uspešen boj proti požarom in vsem drugim nesrečam, ki nas prizadenejo.

In po požaru na Krasu se je potem razvnela razprava o tem, kako in na kakšen način dodatno podpreti prostovoljno gasilstvo in seveda tudi vse druge organizacije, ki, treba je poudariti prostovoljno sodelujejo v boju proti naravnim nesrečam. In v takih razmerah se je potem izoblikoval predlog, da se Vladi omogoči, da ob velikih dogodkih, ko je nujno treba aktivirati državni načrt, in posebej poudarjam, da govorimo in tudi zakon ureja to področje v razmerah aktiviranega državnega načrta, ko gre za nesreče velikih razsežnosti, vsedržavnih razsežnosti, da se Vladi v takih primerih omogoči dodatno finančno spodbuditi prostovoljna gasilska društva in vse ostale organizacije, ki so del tega sistema zaščite in reševanja.

Namreč, poročilo o intervenciji - če se zdaj vrnem na dogajanje ob gašenju požara na Krasu -, to poročilo o tej intervenciji skupaj z analizo bo izjemno pomembno in bo verjetno tudi nekakšno vodilo vsem v sistemu zaščite in reševanja, kako se odzvati na letošnje dogodke in kako okrepiti sam sistem zaščite in reševanja. Ta analiza bo zanesljivo pokazala, da posamezna gasilska društva, posamezne gasilske enote potrebujejo dodatno opremo na marsikaterem področju. Da morda nekatera gasilska društva niti niso dovolj dobro opremljena za gašenje požarov v takih razmerah, kot so razmere na Krasu, ker je ta oprema prilagojena bolj lokalnim razmeram. Seveda, takšne nesreče zahtevajo dodatno urjenje, zahtevajo dodatno izobraževanje. Vse to za seboj potegne stroške, in tu je tista točka, kjer bo država v takih primerih v prihodnje priskočila na pomoč. Morda se znesek, ki se predvideva, če bo ta zakon sprejet in bi lahko pomenil to dodatno spodbudo gasilskim društvom in drugim organizacijam, ocenjen je na blizu milijon in pol evrov, ne sliši veliko, je pa za posamezna gasilska društva to ne samo pomemben dodaten denarni prispevek, ampak tudi neka zelo močna spodbuda njihovemu delovanju v prihodnje. Tako smo kot osnovo za odločanje Vlade, kako in na kakšen način naj ob aktiviranem državnem načrtu pomaga oziroma prispeva tem gasilskim društvom, vzeli prav to analizo oziroma poročilo, ki je obvezno po vsaki taki intervenciji in v katerem bo stroka navedla tudi vsa priporočila samemu sistemu zaščite in reševanja ter tudi Vladi, kje vse je treba intervenirati, da se sistem zaščite in reševanja še okrepi, da je še bolj robusten in da ostane na temeljih, na katerih smo ga zgradili, na kar smo lahko izjemno ponosni, to je na prostovoljstvu, ki je tudi v svetovnem merilu nekaj posebnega, in moram reči, verjetno poznate tudi vi, da nam ga marsikje po svetu zavidajo; to se je v letošnjem letu sredi turistične sezone tudi v najboljši luči pokazalo.

Pri prebiranju mnenj oziroma pripomb k temu zakonu, ki je nastal, moram reči, zelo na hitro in tudi v težkih razmerah, bi rekel, dopustov različnih deležnikov, ki so sodelovali pri tem zakonu oziroma na katere je tudi naslovljen, pa smo vendarle v razmeroma kratkem času, verjamem, uspeli pripraviti dobro novelo zakona, usklajeno tudi s Službo Vlade za zakonodajo in moram reči, da me veseli, da tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ni našla večjih napak ali pa morda nepravilnosti v tem predlaganem zakonu. Moram pa poudariti, z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh mnenj, ki so prispela na to novelo zakona, zlasti tu govorim o pripombah združenj občin, da so vse te pripombe vsega spoštovanja vredne in bi o njih v prihodnje verjetno kazalo razpravljati. Vendar dejstvo je, da smo v tem trenutku reševali samo primer naravnih nesreč in podpore države ob tem v tistih primerih, ko gre za potrebo po aktiviranju državnega načrta. Torej, nismo globlje posegali v sam koncept financiranja gasilstva oziroma sistem zaščite in reševanja, ki je precej kompleksen, in tu imajo seveda svojo vlogo, izjemno pomembno vlogo tudi občine. Vendar mislim, da v tako kratkem času bi bilo pa nehigienično, da bi zdaj morda kar z amandmaji posegali tako globoko v sam koncept. Nenazadnje gre za poseganje v koncept financiranja zaščite in reševanja, mislim, da je pravzaprav v celoti gledano dovolj dobro izdelan, in če ga malo natančneje pogledamo, tudi dovolj pregleden. Tako zaenkrat, kar zadeva Vlado, vztrajamo pri rešitvah, ki jih predlagamo kot spremembo, vključno z amandmaji, z dvema amandmajema, s katerima sledimo pripombam Zakonodajno-pravne službe. Da bi pa o vseh ostalih pobudah bilo treba v prihodnje odpreti drugačno razpravo, ne v okviru nujnega postopka, za katerega mi trdimo, da je ta novela zakona vendarle upravičena, da smo s predlogom, da se zakon spreminja po nujnem postopku, želeli ustvariti razmere, ko bo lahko Vlada relativno hitro se odzvala na potrebe sistema zaščite in reševanja. In tudi zato, ker smo praktično še vedno sredi nevarnosti, da se nam zgodijo novi in novi požari, in da smo tudi pred nevarnostjo, kar nas je tudi preteklost že izučila, morebitnih – pa upajmo, da ne – jesenskih poplav ali pa drugih naravnih nesreč, da bi lahko odreagirali. In smo retroaktivnost predlagali tudi zato - zakon bo pač sprejet pozneje, kot je potekala ta intervencija na Krasu -, da se vendarle ti, ki so sodelovali v tej intervenciji na Krasu, vključijo - po vsej verjetnosti bodo tu upravičeni razlogi – med prejemnike teh dodatnih sredstev, ki bi jih za sistem zaščite in reševanja po poročilu o tej intervenciji sprejela Vlada.

Zato predlagamo, da danes potrdimo to, kar je na mizi, da pa bi bilo v sam sistem financiranja tako gasilstva kot celotnega sistema zaščite in reševanja tokrat tako na hitro, v tako kratkem času tudi malce nehigienično posegati. Čeprav, seveda, moram reči, da popolnoma razumem vse te predloge, tudi občin. Sam sem tudi na občinski ravni pred leti precej dolgo sodeloval tudi pri reševanju problemov financiranja, tako gasilstva kot vseh drugih deležnikov zaščite in reševanja, in vem, da je, v celoti gledano, denarja vselej nekako premalo. Trudimo se, da tam, kjer lahko, hitro odreagiramo, in to ta pričujoča novela zakona tudi dokazuje. Mislim, da je prav, da gasilcev in drugih prostovoljcev, ki sodelujejo v takih intervencijah, po koncu intervencij ne samo trepljamo po ramah in jim povemo, da so naši veliki heroji in kako smo jim hvaležni, kar je seveda vse res, ampak da to tudi z nekimi dejanji pokažemo v praksi in s tem zagotovimo njihovo delovanje tudi v prihodnosti.

Hvala zaenkrat.

Hvala lepa.

Obveščam vse prisotne, da poslanca, člana Odbora Francija Kepo iz SDS nadomešča poslanec Franc Rosec.

Nadaljujemo. Bi mogoče, gospod But, želeli besedo? (Ne.) Gospod Šestan, želite besedo? (Ni potrebno.) Predstavnik Zakonodajno-pravne službe, gospod Gračanin? (Da.) Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. ZPS ugotavlja, da predlagani amandmaji koalicije naslavljajo večino pomislekov iz mnenja o predlogu zakona, zato nima nekih dodatnih pripomb oziroma novih pripomb.

Hvala.

Hvala lepa.

Mogoče še gospod Šefic, želite besedo? (Ne.)

Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Besedo dajem članicam in članom Odbora za obrambo. Želi kdo besedo? (Da.) Izvolite.

Spoštovani kolegice in kolegi, dober dan!

Lepo pozdravljeni tudi kolegi z Ministrstva za obrambo, gospod But, Šestan, gospod Nered in gospod državni sekretar!

Požar, ki je bil na Krasu, je bil seveda požar velikih razsežnosti, in kot ste večkrat dejali, največji v zgodovini samostojne Slovenije, tako po obsegu kot tudi po trajanju intervencije. In mislim, da je tudi danes še vedno primeren trenutek, da se vsem tistim, ki so na tej intervenciji sodelovali, zahvalimo za njihovo požrtvovalno delo. Opravljenega je bilo res veliko ur prostovoljnega dela in ponovno se je pokazalo, da ko gre zares, Slovenija zna stopiti skupaj in ljudje z vseh koncev pridejo, pomagajo in naredijo tisto, kar je potrebno.

Za zakon, ki je pred nami, naj uvodoma povem, da ga bom podprl. Sam bom ravnal nekoliko drugače, kot je ravnal državni sekretar Medved, ko so bile najine vloge še obrnjene, ko je še ob tako dobrem zakonu vedno našel razlog, da zakonu nasprotuje. Jaz kljub temu, da imam kakšne pomisleke, zdaj uvodoma povem, da bom ta zakon podprl, kljub temu, da morda ocenjujem, da bi veljalo nekatere stvari rešiti drugače, morda tudi bolje.

Opozoril bi zlasti na 26.a člen Zakona o gasilstvu, ki pravi, da mora delodajalec gasilcu omogočiti opravičeno odsotnost z dela in da stroške delodajalcu povrne občina oziroma država. Ta člen zakona sem prebral zato, ker je predsednik Vlade Golob na terenu – pohvalno, da je šel na teren – podal naslednjo izjavo, da »praktično gasilci te svoje dejavnosti počnejo med svojimi dopusti in praktično brez nadomestila«. Se mi zdi, da je vredno poudariti, da je za status gasilcev v preteklih letih bilo narejenih veliko stvari, ne govorim samo o mojem mandatu, ampak že pred mano, in da je ključna stvar, kar je tudi dolžnost Ministrstva za obrambo, da poskrbi, da se vse te določbe izvajajo. Ker se mi zdi včasih večji problem kot to, da nekaj ni urejeno, to, da se stvari ne izvajajo. Pred časom je Gasilska zveza Slovenije naredila popis trenutnih statusnih stvari, ki jih imajo prostovoljni gasilci, kaj vse jim je omogočeno in kaj bi bilo še potrebno storiti. No, in v tistem poročilu, ki sem ga prejel tudi sam s strani Gasilske zveze Slovenije – ima trinajst strani -, na devetih straneh popisano, kaj vse prostovoljni gasilci že imajo. Potem so še na naslednjih treh straneh popisali, kaj si še želijo; ena izmed stvari je bila tudi ta posebna dohodninska olajšava, ki je bila tudi v Zakonu o dohodnini sprejeta, in je bila s tem realizirana še ena stvar. Skratka, poudarjam, devet strani, sam vseh stvari niti poznal nisem, kaj vse je. In bistveno je nepoznavanje in neizvajanje že sprejetih stvari. Skratka, to poudarjam zato, ker se mi zdi pomembno, da bi vendarle si prizadevali, da se danes stvari v polnosti izpolnjujejo in da se dejansko izvajajo, to, kar je bilo v preteklosti že sprejeto.

Ta zakon, ki je zdaj pred nami, je na nek način posledica tistega, kar je politika obljubila na terenu. Nič narobe, je pa seveda problem, če se bo to v prihodnosti vedno konstantno dogajalo, skratka, da bo politika nekaj obljubila in potem bo vedno sledila zakonska sprememba. Zato je pametno, da so stvari urejene na sistemski način, kar pomeni, da vedno ni treba zakona spreminjati, temveč so stvari nastavljene tako, da že lahko tečejo.

Med drugim je predsednik Vlade takrat tudi izjavil, da se bo prostovoljce plačevalo. Sami se lahko spomnite številnih odzivov na Facebooku posameznih gasilcev in prostovoljcev, ki so se temu uprli, ki so dejali, da niti ne želijo biti plačani, ker je temelj slovenskega gasilstva prav prostovoljstvo. Spodbudno je tudi to, da je potem predsednik Vlade in celotna Vlada to korigirala in je rekla, okej, ne bodo plačani gasilci, nismo tako mislili, bodo plačane prostovoljne organizacije, torej društva, za opremo, za poškodovano opremo in podobno. Po pogovorih z ljudmi, ki so sodelovali na intervenciji, pa tudi s posameznimi društvi je bilo uničene in pogorele veliko opreme, zato je zakon vsekakor potreben, da se del te uničene opreme sofinancira in nadomesti. In tu je vsekakor na mestu ta prispevek države, da za to uničeno opremo financira.

Je pa seveda zdaj treba pogledati, kaj bi lahko storili sistemsko za naprej in bolje. Mislim, da je ena izmed stvari, ki jih moramo ohraniti, ki je krasila – in upam, da bo tudi v prihodnosti krasila slovenski sistem zaščite in reševanja -, je prostovoljstvo. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami je to naše največje bogastvo, ker prostovoljstvo dela množičnost našemu sistemu. Kar pomeni, da imamo veliko število prostovoljnih gasilcev in tudi pripadnikov drugih reševalnih sestav. Če to primerjamo z nekaterimi drugimi državami, recimo, v spominu imam Severno Makedonijo, ker smo bili v preteklosti v isti državi, bi rekel, smo imeli isti sistem, ampak po osamosvojitvi smo šli vsak nekoliko svojo pot. Mi smo še vedno negovali in gojili prostovoljstvo, medtem ko so šli nekje drugje striktno v čisti profesionalizem. In ko so imeli velike požare, se je pač pokazalo, kaj se zgodi, če nimaš zadostne sile; in takrat smo jih reševali Slovenci. In ta intervencija na Krasu je pokazala, kar se tiče same sile množičnosti, da mi nimamo težav, da je tu vendar neka taka pozitivna stvar. In tudi izhajajoč iz razprav ter objav gasilcev je to še vedno stvar, ki jo želimo gojiti, torej, da je prostovoljstvo temelj slovenske zaščite in reševanja. Če bi šli v neko drugo smer, da bi začeli plačevati prostovoljce, potem se bo pojavila cela vrsta težav. Tu je bila gasilska intervencija, ki je bila morda nekoliko bolj na očeh, ampak dnevno imamo v poletnih mesecih tudi gorsko reševanje, ki se včasih pač zakompliciranih situacijah zavleče tudi preko 8 ur. Potem se pa postavlja vprašanje ali bomo plačevali tudi te. Imamo tudi jamarska reševanja, ki se včasih tudi zavlečejo dlje. Skratka, jaz bi predlagal, in to bi bil tudi poziv naše poslanske skupine, da celoten sistem zaščite in reševanja še naprej temelji na prostovoljstvu. Pod 1. Da pa si skupaj kot država ali če želite kot politika prizadevamo čim boljše urediti status posameznih reševalnih sestavov.

Kar se tiče samega urejanja statusa je pod prvo alinejo, ker sem že prej omenil, potrebno reči, izvajanje tistega striktno izvajanje tistega kar je bilo že sprejeto. In pod drugo alinejo, odkrivati in pogledati kje pa je vendarle še dodati manevrski prostor, da se tukaj naredi korak naprej pri sistemskih rešitvah.

V zvezi s tem požarom bi jaz vendarle opozoril na eno možnost, ki jo Ministrstvo za obrambo ima in bi jo veljalo še naprej nadgrajevati. Uprava za zaščito in reševanje ima poseben razpis za sofinanciranje gasilske opreme. Ko je naša ekipa prevzela dolžnosti je bil ta znesek milijon 700 tisoč evrov letno na razpolago za sofinanciranje gasilske opreme. Ta znesek smo potem dvignili v dveh letih na 2 milijona 400 tisoč. Verjamem, da je tukaj še dodate manevrski prostor, da lahko sedanja ekipa ta sredstva še dvigne. Ker kamorkoli sem prišel vedno so bile zahteve, prošnje in želje, da se ta sredstva povečajo. Tako da tukaj je še en dodaten manevrski prostor.

Druga stvar o kateri bi veljalo razmisliti je še, v preteklosti se bodo kolegi iz Uprave za zaščito in reševanje spomnili, je bil program Kras, kjer so bila posebna namenska sredstva iz katerih se je sofinanciralo oziroma plačevalo nabavo strogo namenskih vozil in opreme za gašenje požarov v naravi ravno na podlagi preteklih izkušen s požari na Krasu. Morda je sedaj to potrebno izkoristiti tudi za morda kakšen nov program, ki bo striktno namenski.

V zadnjem obdobju je bilo ogromno debate in razprave o naših, jaz bi temu rekel gasilsko letalskih silah. V tem požaru na Krasu se je izkazalo, da kar se tiče naših sil na trenu vse b. p., brez problema. Sile so se /nerazumljivo/, imeli smo veliko število ljudi na terenu. Skratka, ta množičnost nas je reševala, ni bilo problema. Je bilo pa seveda vprašanje sil iz zraka. Tukaj se je ustvaril vtis, češ, da so Canadairji vse mogočno orodje s katerim se reši vse. Jaz mislim, da se je tukaj tudi kakšna stvar precenjevala. Da je treba povedati, da ogromno dela, ki je bilo morda pozabljeno, je naredila Slovenska vojska tudi z obstoječimi helikopterji. Praktično vsi helikopterji so bili prerazporejeni na opravljanje teh nalog na Krasu. In če vse seštejete, recimo, kakšno količino vode so odvrgli naši helikopterji ali Canadair mislim da slovenski helikopterji Slovenske vojske vodijo v velikem številu. Jaz sem bil zelo zadovoljen, da so na pomoč prišli tudi romunska Špartani, kjer se je videlo, da praktično, kar se tiče same odvržene večine vode so primerljivi s Canadairji, skratka, odvržejo isto količino vode. Modul, ki je bil nabavljen so bile te kartonaste škatle, ki se odvržejo, zaradi tega, ker je bil ta modul gasilski naročen, je bila tudi zahteva, da v pasu 500, 600 metrov ni ljudi kjer se ta voda odmetava. Skratka, je to bolj za odročne predele, čemur je temu tudi namenjeno. Zakaj je ta pas potreben, 500, 600 metrov? V primeru, da se ta škatla v zraku ne razleti, da se voda ne razprši, da ne bi kogarkoli na zemlji, če bi v enem kosu padla dol poškodovala. Ampak obstajajo pa tudi že sistemi. In če bi bila taka politična odločitev jaz mislim glede na vse povedano bi bilo smiselno ta sistem nadgraditi, kjer ni kartonastih škatel, ampak so cisterne, take, ki jih ima slovensko letalo PC6, kar pomeni, da se direktno v cisterno notri nalije voda in potem tudi iz te cisterne letalo odmetava. S tem bi prišli praktično do iste količine odvržene vode kot jo ima Canadair. S tem, da tukaj je potrebno še nekaj detajlov poudariti, ker se je veliko govorilo, da praktično teh Canadairjev nič več ne delajo, da naj bi proizvodnjo šele na novo zagnali, da je dobavni rok teh Canadairjev daleč v prihodnost, mi jih bomo potrebovali zelo hitro, in da je v Sloveniji v poletnem času seveda zajemanje vode omejeno na morje, Bohinjsko, Blejsko jezero, pa na akumulacijsko jezero tam na Štajerskem, torej mislim, da okrog, to je neko akumulacijsko jezero. Povsod drugje so te razmere neprimerne in v takih okoliščinah seveda je Spartan, ki ga bo Slovenija dobila, zelo priročno, ker praktično potrebuje zelo kratko, lahko tudi, če hočete, makadamsko ali travnato letalsko stezo, da pristane, da se te cisterne napolnijo in da ponovno poleti in odvrže vodo.

Tako da moja pobuda, predlog bi bila, da ekipa na Ministrstvu za obrambo razmisli glede na dobavljivost Canadairjev v prihodnosti, če ne bi bilo vseeno smiselno ta modul na Spartanu nadgraditi iz teh kartonastih škatel torej v cisterne, skratka zaradi tega, da bi se voda lahko odmetavala tudi v predelih, kjer bi delovala posamezna ekipa. Seveda pa glede na to, da je pomoč iz zraka vsekakor izjemno pomembna, se pa lahko glede na slovenske razmere razmišlja tudi o hitrejše dobavljivih Airtractorjih, ki so seveda manjši, cenejši, seveda pa so striktno namenski. Tako da tukaj je potrebno morda opraviti še kakšen razmislek. Verjamem, da ga boste in da bo prihodnost pokazala.

Da zaključim, ta sredstva, ki so namenjena za sofinanciranje nabave gasilske opreme, bi lahko torej razmislili še o kakšnem novem programu Kras, kjer bi se znova nabavljala ta strogo namenska oprema. Kot rečeno, zakon bom podprl. Zahvala vsem, ki ste na različne načine namenjali svoj čas in energijo za to intervencijo na Krasu, in da se je, hvala bogu, brez kakršnihkoli tragičnih žrtev ta stvar srečno končala.

Hvala lepa.

Hvala, mag. Tonin.

Še eno obvestilo, da poslanca Miroslava Gregoriča iz gibanja Svoboda nadomešča poslanka Tereza Novak.

Pa gospod Lenart se je tudi prijavil k razpravi.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav gostom iz ministrstva, posebej sekretarju Ministrstva za obrambo!

Torej, spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami imamo na mizi. Nekako so odziv na zadnje dogajanje in seveda reševanje še večje katastrofe, reševanje in gašenje požara na Krasu in pa seveda reševanje življenja in imetja naših državljanov je bilo nekako, kako naj rečem, ena zadnjih večjih katastrof in seveda tudi ena dobrih intervencij in končno zmaga nad ognjem,. Tako da seveda moramo si biti nekako na isti liniji, ko se gre za support udeležencem, seveda za intervencije za zaščito in reševanje, kot so gasilci in pa seveda drugi, ki so pomagali. Ob tej priložnosti bi se resnično še zahvalil vsem deležnikom, še posebej gasilcem, gasilstvu iz celotne Slovenije, ki so se hitro odzvali in so šli na pomoč. No, vsak zakon je seveda živa stvar. Zaradi tega tudi po nekih, kako naj rečem, izrednih dogodkih je velikokrat potrebno noveliranje oziroma spremembe. Mogoče se samo dotaknem še tega, da je tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev podprla zakon, nekako rečem, da kdorkoli je težko proti predlogu, nikakor, tudi v Slovenski demokratski stranki smo ves čas podpirali predloge, ki krepijo sistem zaščite in reševanja in seveda iz tega vidika bomo tudi tokrat ravnali tako.

Bi pa se mogoče morda še dotaknil naših amandmajev k točkam spremembe predloga zakona. In sicer Slovenska demokratska stranka predlaga, da dvignemo predlagane procente za zagotavljanje, ki določa obseg sredstev za dodatno opremljenost, iz 3 na 4 % in pa iz 5 na 6 % za od objavljene povprečne bruto mesečne plače za tiste, ki so sodelovali na intervenciji več kot 8 ur v posameznem dnevu. Tako, da nekako za 1 % v obeh primerih predlagamo več. Potem, da ne bi bil predolg, se dotaknem še našega amandmaja k 5. členu. Seveda nekako sledimo temu, da se jasno opredelimo, kaj je primarno, kaj je prioriteta pri nevladnih organizacijah. In sicer vse skupaj ni mogoče metati na nek način v en, v eno skupino. Gre za to, da nekatere nevladne organizacije, med njimi so udeleženci zaščite, reševanja, gasilci, dejansko rešujejo življenja med tem seveda, zato jim hočemo s tem amandmajem tudi dati prednost pri razpisih iz sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še ste se prijavili, gospod Šturbej.

Lep pozdrav vsem.

Mogoče še tu samo o amandmaju k točki 5, da menimo tudi in da predlagamo rok za odločanje o pomoči, da bi bil krajši kot 30 dni in od seznanitve s poročilom o intervenciji, da se ta sredstva prej namenijo gasilskim društvom in prostovoljnim ostalim prostovoljcem, ki so bili na intervenciji, da bo tako bolj učinkovita ta pomoč. Tu bi mogoče samo omenil, tudi po javno dostopnih podatkih imajo v nekaterih državah Evropske unije, so prostovoljni gasilci oproščeni tudi nekaterih komunalnih prispevkih, v svojih državah imajo olajšave predpisov otroka v vrtec in pa brezplačno parkiranje bilo kje v lastni državi. Mogoče, tu bi tudi mogoče bilo dobro razmisliti o tem. Priča smo pa tudi, da gori po celi Evropi, intervencij bo vse več in vse bolj bodo te intervencije zahtevne in težje. Zato bo tudi prihajalo do večje obrabe gasilske in druge opreme. V nekaterih državah tudi intenzivno urejajo odsotnost zaposlenih z dela, ki so na intervencijah, pri nas pač smo bili priča res temu mega požaru na Krasu in je tudi prav, da mogoče o določenih zadevah tudi pri nas razmislimo za reševanje prostovoljnih gasilcev in poklicnih gasilcev in pa tudi nevladnih organizacij, ki sodelujejo na intervencijah.

Hvala. Toliko z moje strani.