Spoštovani in spoštovane, poslanke in poslanci, vsi vabljeni na sejo predstavniki Vlade, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lepo vas pozdravljam!

Začeli bomo 3. nujno sejo Odbor za kmetijstvo, gozdarstva in prehrano. In sicer na začetku vas še obvestim, da se je za to sejo opravičil gospod Jožef Horvat in tako kot pri prejšnji seji gospod Tomaž Lah nadomešča gospoda Roberta Janeva.

Prehajamo na določitev dnevnega reda te seje odbora. In sicer s sklicem ste sprejeli predloga dnevnega reda, ki glasi Pomoč kmetijstvu, zaradi suše in zaradi dviga cen energentov ter ostalih surovin na področju kmetijstva. Ker do začeta seje oziroma dokler je bil poslovniški rok nismo sprejeli predloga drugačnega dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red te seje sprejet.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POMOČ KMETIJSTVU, ZARADI SUŠE IN ZARADI DVIGA CEN ENERGENTOV TER OSTALIH SUROVIN NA PODROČJU KMETIJSTVA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 25. avgusta letos zahtevala sklic nujne seje odbora na navedeno temo. Zahtevo ste članice in člani prejeli, objavljena je tudi na spletni strani Državnega zbora. K tej točki sem vabila tako kot so tudi predstavniki Slovenske demokratske stranke predlagali kot predlagatelji točke: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vidim, da je prisotna gospa ministra in jo še enkrat pozdravim. Vabili smo tudi predstavnika Ministrstva za finance med nami je prisoten, potem Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Sindikat kmetov, Zadružno zvezo, Zvezo slovenske podeželske mladine, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijski institut Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Čebelarsko zvezo, Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter Združenje družinskih vinogradnikov, vinarjev Slovenije.

Za uvodno predstavitev dajem besedo predstavniku predlagatelja to je gospod Lisec.

Beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, predstavnica Ministrstva za finance, ostali ugledni gostje, člani, članice odbora, vsem skupaj en lep pozdrav.

Zakaj smo se v Poslanski skupini SDS odločili, da skličemo nujno sejo Odbora za kmetijstvo, je zelo enostavno. Poleti smo bili poslanci in poslanke Poslanske skupine SDS veliko na terenu in predvsem kmetje so nas cukali za rokav, zgroženi pripovedovali svoje zgodbe, od tega, kako je bila premila zima, premalo vode, kako so prvi poletni meseci prinesli premalo padavin in kako se že nekako kaže, da je ta draginja, ki ni samo problem Slovenije, ampak je problem celotne Evropske unije, pa verjetno še širše, jih navdaja z neko skrbjo, kako prebroditi preostanek tega najbolj plodnega dela leta za kmete, torej avgust, september in oktober, ko se naj bi veselili vsega tistega, kar so skušali pridelati, in že z neko mero optimizma občasno pogledati v prihodnost, ampak če sedanjost ni rožnata, je upanje v prihodnost še malo bolj temno. In dejstvo je, da slovenski kmetje so pridni, ne prosijo kar tako za podporo in za pomoč, se velikokrat znajo sami znajti in s svojimi pridnimi rokami in s pomočjo sosedov marsikaj narediti, ampak trenutno je stanje takšno, kot je. Na primer, ravno danes je prišla informacija s strani ARSO, kakšno je bilo poletje. Nadpovprečno toplo, odklon temperature zraka od povprečja je znašal 2,5 stopinj Celzija, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno. Skratka, za dopuste lepe novice, za kmete pa malo slabše novice. To pomanjkanje padavin in pa visoke temperature so vplivale predvsem na kmetijske rastline, od trajnic, pa če želite, na različne druge kmetijske pridelke. Nenazadnje tudi živinorejci imajo ogromno problemov, ker ni dovolj krme, da bi nakrmili svojo živino. Srečevali smo se z vinarji in vinogradniki, ki so v bistvu se skoraj prvikrat resno spopadali s tem, kakšna tla imajo, kdor je imel bo ilnata tla v svojem vinogradu, je morda malo lažje prebrodil to sušo, kdor pa je imel kakšna peščena tla, pa je že tam konec julija se spraševal, ali namakati ali zalivati, čeprav je bilo prepovedano, ali kako drugače reševati svoj pridelek. Skratka, skoraj vsi kmetijski sektorji na območju celotne Slovenije so bili prizadeti in zato sprašujejo politiko za pomoč. Njih ne zanima, ali je ministrica iz kvote te ali druge stranke, ali smo poslanci iz te ali druge stranke, ampak oni samo prosijo, da jih politika v tem času ne pozabi in da zanje nekaj naredi. Tako da Poslanska skupina SDS kot zakonodajna veja oblasti verjamemo, da bomo znali tukaj znotraj Državnega zbora, če bo potrebno, s kakšnimi sklepi ali pa s kakšno spremembo sistemske ali pa interventne zakonodaje pomagati slovenskemu kmetijstvu ne glede na njegov sektor ali pa morda Vlada preko svojih uredb, pravilnikov ali pa svojih služb nekako korigirati trenutno stanje, da bodo kmetje imeli občutek, da država, skratka politika za njih nekaj naredi. Ampak ni samo suša tisti ključni problem, s katerim se ukvarjajo slovenski kmetje, ampak tudi draginja. Ali nakup goriv, materiala, repro materiala. Nekateri so imeli celo predvidene kakšne investicije v poletnem času in namesto rednih normalnih cen se sedaj spopadajo z dvigom cen, ki na posameznih segmentih znašajo tam nekje od 20, pa tudi so primeri, ko posamezna surovina je cena zrasla za 300 procentov, kar verjetno se lahko vsi strinjamo, da ni normalno. V prejšnjem mandatu smo ob zaključku, ko se je že nekako predvidevalo, da se nekaj bo dogajalo, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, smo sprejeli Zakon o ukrepih za zajezitev vpliva cene energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, enkratna pomoč s strani resornega ministrstva in bivšega ministra gospoda Podgorška in v Poslanski skupini SDS smo ravno zato danes sklicali sejo, ne samo, da ministrstvo pove kaj je naredilo, kaj dela oziroma kaj bo naredilo, nenazadnje pa, da za eno lepo okroglo mizo vsi deležniki nenazadnje pa, da za eno lepo okroglo mizo vsi deležniki s področja kmetijstva povedo, kje so trenutno s svojimi problemi, nenazadnje, kje tudi oni vidijo posamezne rešitve znotraj svojega sektorja.

Nenazadnje celotna Evropa in s strani Evropske komisije in nenazadnje tudi vsaka posamezna država skuša sprejemati posamezne ukrepe. Včeraj zvečer sem bral, kako Hrvaška pripravlja neke ukrepe s pomočjo nekih omejitvenih cen posameznih kmetijskih proizvodov ali pa trgovinskih izdelkov. Tako da, na žalost Evropa ne zna vedno pravično poskrbeti za vse in zato se mora vsaka država tudi sama znajti s pomočjo svojih mehanizmov in posamezna zakonodaja, da pomaga slovenskemu kmetu.

In še enkrat, ravno zato je bil namen, da čim več ustreznih deležnikov dobimo za isto mizo, da si vzamemo nekaj ur, se pogovorimo o težavah, ampak ne, da se samo pogovorimo o težavah, ampak tudi najdemo posamezne rešitve, kot sem že prej rekel, ali s pomočjo vladnih ukrepov, ali s pomočjo zakonskih predlogov ali pa kakšne druge rešitve.

V ta namen smo tudi pripravili že pet sklepov, ki so, upam, da neka dobro osnova za današnjo razpravo. O teh sklepih morda potem na koncu. V Poslanski skupini SDS pa nimamo nobenega problema podpreti kakršenkoli sklep, ki bo šel v smeri tega, kakor je bil tudi namen sklica današnje seje. Pomoč kmetom oziroma večnim sektorjem zaradi suše in pa zaradi dviga cen energentov. Zato bom sam zelo z veseljem tudi prisluhnil vsem tistim uvodničarjem, skratka, da stroka dobi najprej besedo, da jih mi, kot politiki, poslušamo tako njihove predloge in upam, da tudi rešitve, ki jih imajo verjetno pripravljeni. In potem, kot rečeno, da tako Vlada na eni strani, kot mi kot zakonodajna veja oblasti, poiščemo naše optimalne možnosti, da slovenskemu kmetijstvu pomagamo, da jim damo neko upanje, da nismo pozabili na njih. In morda, če bomo dali jim zdaj nek dober znak v času žetve, vinogradniških del, priprave na zimo, da bodo imeli upanje, da se lahko še nekaj naredi na področju slovenskega kmetijstva, ne pa, da predvsem starejša populacija slovenskih kmetov vrže, pa ne bom rekel puško v koruzo, ampak sekiro v gozd.

Toliko za začetek. Hvala.

Najlepša hvala gospodu Liscu, predstavniku predlagateljev.

Zdaj bom dala najprej besedo gospe ministrici, potem pa se pripravite lahko pa tudi vsi, ki ste vabljeni na sejo, predstavili svoj pogled na današnjo točko.

Izvolite gospa ministrica!

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej, jaz bi prvo začela s sušo. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč omogoča, da na podlagi tega zakona kot sistemske rešitve lahko dajemo pomoč za sušo, in sicer v tem smislu, ker je suša edina naravna nesreča, ki ni zavarovaljiva. To pomeni, da suše ni možno zavarovati, vse ostale naravne nesreče je možno zavarovati, in zato v tem primeru za sušo ni potrebno posebej interventnega zakona, ampak je sistemska rešitev v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč.

Uprava za zaščito in reševanje je že izdala sklep o ocenjevanju škode na kmetijske pridelke zaradi posledic suše, in sicer ta sklep je bil izdan 12. avgusta in tudi posredovan vsem območnim upravam. Na podlagi tega sklepa se je začelo, so se aktivirale občinske komisije za ocenjevanje ocene škode in te občinske komisije že opravljajo svoje delo in jo morajo zaključiti nekje do 23. septembra. Po tem Zakonu bo Uprava za zaščito in reševanje zaključila in predlagala Vladi Republike Slovenije, torej oceno škode na podlagi naravne nesreče suše. Na podlagi te ocene bo izdan predlog in pa tudi program, ki ga pripravi resorno ministrstvo za pomoč kmetom, ki jih je dejansko prizadela suša. Ta pomoč se pa lahko nanaša tako na finančno pomoč, torej, da bodo kmetje in pa vsa kmetijska gospodarstva deležna finančne pomoči, potem zmanjša in odpiše se lahko prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in pa delno ali v celoti se lahko odpišejo tudi zakupnine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Torej, s teminterventnim zakonom in pa na podlagi sklepov Vlade ter programa za odpravo posledic suše bo dejansko kmetijsko ministrstvo pripravilo program in pomagalo vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev. Tako tu posebnega interventnega zakona ni treba predlagati, ampak se lahko na podlagi obstoječega zakona ta problem reši.

Kar se tiče pomoči zaradi visoke cene dviga energentov in ostalega repromateriala, je resorno ministrstvo že predlagalo Vladi sprejetje določenih odlokov. Ti odloki so bili že sprejeti v mesecu juliju 2022 na Vladi in na podlagi teh odlokov in pa današnje razporeditve finančnih sredstev na Vladi se bodo od jutri naprej lahko tudi izdajale odločbe in na podlagi teh odločb bodo potem vsi, ki so bili prizadeti v tem, dobivali pomoč. Ti ukrepi se nanašajo na tri intervencije. In sicer, sprejet je bil ukrep za pomoč mlečnemu sektorju. Na podlagi tega ukrepa je bilo skupno 5,2 milijona evrov, od tega je ena tretjina sredstev iz evropskega sklada in dve tretjini sredstev iz državnega proračuna. Ta sredstva bodo prejeli oziroma upravičenih do teh sredstev bo 4 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki so dejansko tudi podali vlogo na Agencijo za kmetijske trge. Torej, v tem primeru je tu vse pripravljeno, čakali smo prerazporeditev sredstev, in od jutri naprej se bodo izdajale odločbe.

Drugi ukrep se nanaša na pomoč za energente, torej za pogonsko gorivo za kmetijska gospodarstva. V tem konkretnem primeru je na razpolago 2,2 milijona sredstev in gre za dvomesečno pomoč, takrat, ko je bila cena energentov, torej dizla, zelo visoka. V tem primeru je do pomoči upravičenih okrog 20 tisoč kmetijskih gospodarstev, in sicer so to tisti, ki so v lanskem letu uveljavljali trošarino in so v letošnjem letu dejansko podali vlogo za subvencije. Poleg tega so tu zajeti tudi ribiči, ki so za gospodarski ribolov. Torej, v tem primeru bo iz tega naslova dobilo pomoč okrog 20 tisoč kmetijskih gospodarstev in 14 ribičev.

In tretji odlok je finančno nadomestilo zaradi visokih cen repromateriala v kmetijstvu. Skupen znesek te pomoči je 15 milijonov evrov in mislim, da je do te pomoči upravičenih okrog 43 tisoč kmetijskih gospodarstev. Tudi v tem primeru bodo ta sredstva na razpolago z izdajo odločb. Tu lahko povem, da je povprečen znesek na hektar pri trajnem travinju in ekstenzivnih nasadih 31,73 evra in pri njivskih površinah 63,46 evra.

Na kmetijskem ministrstvu se zavedamo situacije, v kateri so kmetje. In ravno iz tega razloga, da imamo podlago v Zakonu o kmetijstvu, smo z odloki čim prej pristopili k tem pomočem, da lahko tudi kmetje še pred jesensko setvijo ta denar dobijo in da jim je to pomoč za jesensko setev.

Pred kratkim je bil sprejet tudi Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj električne energije in zemeljskega plina. Na podlagi tega interventnega zakona so gospodarske družbe upravičene do 30 % energetskih stroškov, in sicer od začetka junija do konca leta. V tem zakonu so opredeljena tudi primarna kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Torej, vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in bodo izkazala ta strošek, bodo na podlagi vloge lahko deležna pomoči, in sicer je tu ta pomoč nekoliko nižja kot pri ostalih gospodarskih družbah in znaša za gospodarske družbe za primarno kmetijsko dejavnost 65 tisoč evrov maksimalno in za ribištvo 72 tisoč evrov.

V pripravi je še ukrep pomoči čebelarjem, kjer dejansko pripravljamo izračune in na podlagi izračunov strokovnih služb, konkretno, strokovne službe, ki podpirajo kmetijsko ministrstvo s svojimi strokovnimi nasveti, se pripravlja izračun, da bomo lahko potem na Vladi predlagali sprejetje odloka za pomoč čebelarjem. Tu bo pomoč dejansko po čebelji družini in po številu čebeljih družin, ki jih imajo. Izračunov zaenkrat še nimamo, zato ker še usklajujemo določene podatke, in na podlagi tega bo ta pomoč, preden bo kakorkoli odlok sprejet, predstavljena tako Čebelarski zvezi kot profesionalnim čebelarjem, da se bomo lahko uskladili še z njimi.

To je torej, kar se tiče suše in pomoči.

Tretje, kar je treba izpostaviti. Večkrat je prišla pobuda s strani Kmetijsko-gozdarske zbornice in vseh ostalih deležnikov v smeri, da bi bili upravičeni do plačila trošarine. Povedati moram, da je odprt tudi Zakon o trošarini, ki je bil v javni obravnavi in je zdaj v končnem usklajevanju med resornimi ministrstvi. Na podlagi tega zakona, če bo tako sprejet, kot je dejansko predlagan, bodo vsi, ki uporabljajo pogonsko gorivo, upravičeni do znižane trošarine; tako bo ugodnost že v tem, da jim ne bo treba plačati trošarine, ampak bodo dejansko dobili gorivo brez tega, da bi bilo plačilo trošarine potrebno. Ker tu vse stvari dejansko še niso usklajene, jih usklajujemo še med ministrstvi in ko bo to usklajeno, bo šlo na Vlado v sprejetje tega zakona.

Mogoče še nekoliko o znižanju katastrskega dohodka kmetij in kmetijskih zemljišč ter najemnine pri državnih zemljiščih in odpis stroškov namakanja iz državnih namakalnih sistemov. Kar se tiče katastrskega dohodka, bi najprej povedala, da znižanje dohodka zaradi nižje vrednosti pridelave že vključuje metodologijo obstoječega Zakona o katastrskem dohodku, saj pri izračunu katastrskega dohodka se vedno upoštevajo razmere pridelave v posameznem letu, in sicer naravne razmere, ali so to ugodni pogoji ali pa je na primer to suša ali pa kakorkoli, tako kot je bilo letos. Kot tudi ekonomske, na primer, kako nihajo odkupne cene, prodajne cene, prav tako pa je tekom znižanja že vključeno v sedaj veljavne. Tako se to dejansko že pri izračunu katastrskega dohodka upošteva. Če bo karkoli potrebno več, me bodo pa sodelavke z Ministrstva za finance pri Zakonu o trošarinah in pri katastrskem dohodku dopolnile.

Naslednje je znižanje najemnin za državna zemljišča. V tem primeru ima še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v svojem pravilniku dejansko zapisano, da se zakupnina znižuje glede na naravne nesreče, in ta odpis je lahko v celoti ali pa delen. Tu bi jaz samo še opozorila na eno stvar, in sicer, pri tem delu moramo biti zelo previdni, kajti to je lahko diskriminatoren ukrep. Če mora nekdo kupiti hektar kmetijskega zemljišča, mora za to plačati od 15 tisoč pa do 60 tisoč evrov. In v tem primeru ta ne bo upravičen do tega, da bi se mu karkoli odpisalo, ampak je moral svoja sredstva založiti. Po drugi strani pa, če ima kdo v zakupu zemljišča od zasebnika, tudi v tistem primeru ne bo upravičen, ker mu zasebnik ne bo odpisal zakupnine, ampak bo moral plačati zakupnino v celoti. In odpis zakupnine na državnih zemljiščih lahko pomeni v teh primerih diskriminatoren ukrep, zato moramo biti tu previdni.

Nadalje, znižanje stroškov za namakanje iz državnih namakalnih sistemov. V tistih primerih, kjer so namakalni sistemi funkcionirali in kjer je bilo vode dovolj, je moje mnenje, da dejansko ni nobene potrebe oziroma ni nobenega smisla za odpis teh strokov, kajti tam so dejansko uporabljali vodo in so tudi pridelki normalni.

Primer je pa namakalni sistem Vogršček. V tem primeru pa gre za to, da je na Vogrščku sanirana pregrada in ta pregrada je že dejansko dve leti v obdelavi, tako da namakanje iz Vogrščka ni bilo možno, in zaradi tega tudi kmetje so imeli težave. Nekaj časa so namakali iz Vipave, vendar, ko je nivo vode padel tudi v Vipavi se tudi od tam ni dalo namakati in razmišljamo nekako o tem, da bi za te lastnike zemljišč, ki so priključeni na državni namakalni sistem Vogršček, v tem primeru nekako oprostili tega stroška in tukaj bomo verjetno pripravljali tudi kakšen predlog predpisa v ta namen.

Potem mogoče še, kar se tiče, kako se kmetijsko ministrstvo prilagaja na določene podnebne spremembe. In sicer kmetijsko ministrstvo financira javne svetovalne službe, tako v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice in pa ostalih strokovnih inštitucij v Sloveniji. In te svetovalne službe dejansko potem dajejo vsa tehnološka navodila, priporočila in pa vse ukrepe za nasvete kmetom, da jih lahko uporabijo pri svoji pridelavi.

Poleg tega je kmetijsko ministrstvo financiralo tudi izdelavo določenih priporočil, kot so tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo in pa tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva na sušo.

Mogoče samo še za primer, kar se tiče namakanja. V Sloveniji imamo dejansko pod namakalnimi površinami samo 6 tisoč 500 hektarov kmetijskih zemljišč. In tukaj bomo morali narediti en, verjetno en napredek glede na podnebne spremembe, ki se nam pojavljajo. In problem, ki ga pa imamo tukaj, je pa ta, da je najprej potrebno torej lastnike, torej uporabnike zainteresirati. Vedno je smiselno, da pride pobuda za namakanje od spodaj navzgor, torej, da pač tisti, ki obdelujejo neko kmetijsko zemljišče so zainteresirani za namakanje in pa, da se potem te namakalne površine povečajo.

Izpostavila bi mogoče tukaj težave, na katere naletijo pri namakalnih sistemih. Torej investitor namakalnih sistemov so lahko zasebniki, ki imajo zasebne namakalne sisteme, potem je lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za državne namakalne sisteme in pa mogoče za lokalne namakalne sisteme pa lokalne skupnosti. Ampak pri sami uvedbi namakalnega sistema je vedno potrebno k vlogi za uvedbo namakalnega sistema med drugim dodati tudi določena soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba tega namakalnega sistema na območjih, ki so varovana, in pa omejitve, kjer so omejitve s posebnimi predpisi. Tako je na primer za namakalne sisteme do površine 50 hektarov ni potrebno izvesti niti predhodnega postopka, niti presoje vplivov za okolje. Za namakalne sisteme od površine od 50 do 100 hektarov je obvezna izvedba predhodnega postopka. In pa za namakalne sisteme nad 100 hektarov, pa je obvezna presoja vplivov na okolje. Torej vedno je potem pomembno, da tisti soglasodajalci, ki ta soglasja izdajajo, da se potrudijo in da čim prej lahko pride potem do izdaje teh soglasij, in da lahko potem dejansko namakalni sistem, se za namakalni sistem izda odločba in pa, da potem tudi namakalni sistem lahko dobi tudi gradbeno dovoljenje, kajti v bodoče, kot vidimo, dejansko brez namakanja verjetno kaj dosti se ne bomo mogli ukvarjati s kmetijstvom.

Pomembno pa je povedati tudi, da je kmetijsko ministrstvo že v programskem obdobju 2014 do 2020 imelo sredstva za financiranje namakalnih sistemov in ta sredstva so zagotovljena tudi v naslednji perspektivi, torej v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023 do 2027.

Toliko bi jaz za začetek, pa če bo potrebno še kaj odgovoriti bom pa odgovorila. Hvala.

Gospa ministrica najlepša hvala za obsežno opredelitev do te teme. Mi smo tukaj kot ekipa se nekaj pogovarjali, da ne bi mislili, da nismo bili pozorni na vas kaj govorite, ampak v tem času smo dobili nove sklepe, sklepe koalicije, zato bi vas rada na njih opozorila. Kasneje jih bodo tudi predstavili, tudi v sistemu so že in v tem trenutku, dokler je gospa ministrica govorila, ste jih že prejeli na klop. To bi vas rada opozorila, da vemo, da zdaj imamo na razpolago dvoje vrste sklepov, tiste, ki jih je predlagatelj seje predložil in te zdaj nove, ki smo jih ravnokar dobili na klop. Zdaj bom prosila vse, ki smo vas vabili na sejo, da seveda podate svoj prispevek. Pri tem vas prosim dvoje, da se zaradi magnetograma predstavite vsi, ker ene vas poznam dobro, drugega bi lahko narobe naslovila. Torej, da poveste katero institucijo predstavljate in kdo ste zaradi magnetograma. Drugo, prosim vas, da ste pri svojih predstavitvah problema fokusirani na to, o čemer danes govorimo in seveda, da poveste tudi svoje predloge za izboljšanje področja, da bi se poslanci čim bolj široko iz področja kmetijstva seznanili s trenutnim stanjem. Tako, zdaj pa sprašujem kdo od povabljenih se želi javiti. Mislim, da bo to gospod Noč prvi, da vidim. Zdaj ne bi rada omejevala zelo debate, prej ko sem rekla, kratko sem mislila pet do deset minut zato, ker nas je veliko, pa da bodo potem tudi poslanci imeli možnost, da vas vprašajo. Gospod Noč, Čebelarska zveza, beseda je vaša.

En lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovana predsednica, predlagatelji, ministrica, poslanke, poslanci! Tako kot se celotno kmetijstvo sovpada s problematiko klimatskih sprememb in pa draginje se tudi čebelarji. Jaz bi se prvo dotaknil same suše. Zdaj če pogledamo zadnjih pet let lahko rečemo, da je letošnja čebelarska letina vsaj povprečna, ker smo s tega stališča lahko zadovoljni. Če gledamo pa zadnjih deset let pa smo še vedno pod povprečjem. Bila sta zelo ugodna za čebele maj in junij, ampak ker sta bila tako ugodna seveda pomeni to, da je bilo takrat malo padavin, ker vam maju čebelam padavine onemogočajo nabiranje. Poznalo se je pa seveda potem, ker od 1. 7. naprej pa je v bistvu se naredil v Sloveniji v trenutku je bila taka suša in taka vročina, da v enem dnevu medenja v Sloveniji praktično ni bilo na sredini lipove in kostanjeve paše. Tako da ni bilo…, lipova paša zelo slabo izkoriščena, čeprav je bilo cvetja baje največ v zgodovini kar poročajo službe, enako ko stanja, da ne govorimo pa, da smrekove in pa hoje paše ni bilo niti za vzorec. Tako, da v bistvu smo čebelarji prvi del sezone lahko zelo zadovoljni, drugi del sezone je vzela suša, ne samo to da ni bilo čebeljih pridelkov, na veliko žalost je seveda bilo treba od 1. 7. čebele tudi izdatno krmiti. Ker tisti čebelar, ki jih ni krmil, bom rekel, takoj že po 1. 7. bodo zelo težko dočakale čebele spomladi.

Da je bila nesreča še večja, če pogledamo sušo, je pa cena sladkorja dobesedno podivjala. Ne samo, da je cena sladkorja podivjala v nekem danem trenutku, ga tudi na trgu ni bilo. A veste, žival je pa taka kot v celem kmetijstvu, da ti ne moreš reči, ti ta teden jim ne bom dal jesti, bom dal drug teden ko bo dobava. Enostavno smo bili v nekaterem trenutku dobeseden brez sladkorja. Saj ste mogoče spremljali v medijih dobesedno so čebelarji pobrali kilske sladkorje iz trgovin, ker nismo dobili sladkorja v vrečah. Zdaj jaz moram tukaj biti, sem razočaran, mi smo dali Ministrstvu za kmetijstvo 2. 8. naše pobude, se odzvali. Meni ni usklajevanje to, da ministrstvo pripravi sam predlog, pa ga ne bo predstavil. Ampak če smo mi dali pobudo pričakujemo tudi odziv nazaj. Torej, to je zame usklajevanje. Jaz sem včeraj dobil telefonski klic strokovnih služb, ki so mi trdile, da je na slovenskem trgu ta trenutek se sladkor dobi po 0,62 evrov. Zdaj če ga kdo zna zagotoviti po petnajst kil na čebeljo družino po 62 centov jaz tukaj javno povem ne rabimo nobene podpore. Samo mi ne moremo razmišljati v naši državi, da nekje dobimo akcijo, ko nekdo ponuja sladkor ali nek material po znižani ceni, pa ga lahko kupiš pet kil. Sladkor, ki je na razpolago, Zrno Raka, ki je glavni dobavitelj, je 1,14, včeraj preverjeno, Tuš, 1,21, Jager je pa rekel, da ga ima še nekaj palet po, ne vem, 0,99, drug teden bo pa 1,29. In če strokovne službe na ministrstvu nam izračunajo, kakšen je… / nerazumljivo/, in grejo v akcijo, ker tega sladkorja sploh nikjer ne moreš dobiti, je to neresno. Glejte, sladkor se je na čebeljo družino v enem letu podražil z 0,53 na 1,14, govorim o istem dobavitelju, to je ta, ki zalaga večino slovenskih čebelarjev, pa 15 kil na panj, je to skoraj 10 evrov po panju.

Zdaj pa, če se dotaknemo še stroškov goriva, kjer je bilo tudi rečeno, da ni… V povprečju se je v enem letu dizel podražil približno za 60 centov. Lansko leto spomladi je bil končno po 15 letih usklajen pravilnik, kjer smo tudi čebelarji prišli v pravilnik glede povračila dela trošarin. Osnova je 15 litrov na čebeljo družino porabe, krat 60 centov, je dodatnih 10 evrov na čebeljo družino, višji stroški. Mi smo pa včeraj s strani ministrstva dobili neuradno informacijo, da je stroškov približno več 5 evrov v enem letu. Jaz sem povedal za samo dva segmenta, da ne govorimo o steklovini, da ne govorimo o vsem ostalem repromaterialu, kjer je vse šlo gor od 30 do 50 %.

Tako bi jaz strokovne službe ministrstva na tem mestu pozval, da razpolagajo z realnimi podatki – tisto, kar je na tržišču, ne tisto, kar je nekje na letaku, ker tisto, kar je na letaku, čebele enostavno ne morejo pojesti, ker jaz teh letakov ne znam čebelam dati, na žalost. Tako Čebelarska zveza pričakuje od ministrstva, da realno ovrednoti draginjo. Mi smo predlagali, da se čebelarju nadomesti 10 evrov po čebelji družini. To pomeni samo glede na sladkor pa glede na dizel 50 %, da ne govorimo o drugih stroških.

Naslednja stvar, ki se nam zdi zelo pomembna, je trošarina za dizel. Čebelarska zveza se je lansko leto z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za okolje ter Ministrstvom za kmetijstvo po 15 letih uskladila in smo sprejeli pravilnik, ki, na žalost, stopa v veljavo šele naslednje leto. Tu je naša želja, če je draginjski problem, da se pač samo tam popravi, da velja že za letošnje leto. Na žalost je lansko leto pri usklajevanju prišlo do ene pomanjkljivosti in je zadnji segment največjih čebelarjev izpadel; tu gre v bistvu samo za tehnični popravek. Ampak v predlogu novega zakona je zadeva postavljena popolnoma na glavo. Mi smo tudi na to dali pripombe in, na žalost, tudi s strani Ministrstva za finance ni nobenega odgovora. Tu pričakujemo sodelovanje, da vidimo, kje so razlike. Ker če mi pošiljamo dopise in nikoli ni nobenega odgovora, potem je to… v bistvu imaš občutek, da pošiljaš nekam, kjer ni naslovnika. Tako bi tu prosili, da te trošarine za čebelarstvo veljajo že za letošnje leto, glede na tako draginjo; to je samo stvar popravka začetka veljave. Pa seveda tista pripomba, ki je bila takrat s strani prejšnjega ministra Podgorška in Širclja obljubljena, da bo narejena, ker je tudi za ostalo kmetijsko mehanizacijo časa zmanjkalo, da bi se tisto spremenilo. Jaz upam, da se bo tista grupa za večje čebelarje še dodala, ker v nasprotnem primeru čebelar, ki ima nad 300 panjev, je v bistvu v istem razredu kot tisti, ki jih ima 300, pa imamo čebelarja z 2 tisoč 500 panji, ki bi ga prvega morali podpreti, ne zadnjega.

Tretji predlog z naše strani je, da se razmisli, kako čebelarjem, ki so, da država poskuša sofinancirati strošek zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

In še zadnja stvar, ki je za nas tudi pomembna. Kako narediti… Mi vemo, in tudi po besedah čebelarjev po Evropi, da se lahko zgodi, da bo motena oskrba s sladkorjem v bodoče. Čebele brez sladkorja, takrat, ko nimajo, enostavno ne gre. In tu je treba najti eno varianto, da iz državnih rezerv takrat zagotovimo. Pa tudi vprašanje, kako regulirati ceno sladkorja, ker če je bilo lansko leto 50, zdaj pravijo, da bo že 1,50, drugo leto bo 2 evra, to gre res v nemogoče višave. In tisti, ki od čebelarstva živijo, če se zadeve 100, 200, 300 % dražijo, enostavno ne morejo dolgoročno preživeti. Jaz bi se na tem mestu še enkrat zahvalil. Jaz verjamem, da govorimo resno, ko govorimo, da je čebelarstvo del naše državne intervencije, ko vsi navzven podpiramo čebelarstvo, vendar podpora pa lepe besede enostavno ne nasitijo čebel. Tako bi vas prosil za podporo in predvsem za to, da najdemo sistemske rešitve. Ker v čebelarstvu imamo še en velik problem, da vedno iščemo interventen zakon pa neko državno pomoč in nek de minimis ukrep. Mislim, da je čas, da se enkrat usedemo v tem mandatu in poskušamo na tem področju najti sistemske rešitve. Imamo problem, da edino čebelarji ne moremo zavarovati letine, kar bi morali urediti, ker konec koncev, če ne, bomo vsakič, ko bo nek problem, sedeli tukaj in se pogovarjali, kje je problem. Želja je, da to sistemsko uredimo.

Tako še enkrat vsem skupaj hvala. Seveda sem potem kasneje na voljo za vprašanja.

Hvala lepa.

Predlagam, da si predstavniki Vlade zapisujete vsa vprašanja in pobude, ki jih bodo posamezni predstavniki dali, pa bi potem mogoče na koncu se še do njih opredelili. Nato pa se bomo tudi poslanci vključili v debato, da ne bi eden drugega motili pravzaprav, ker se je verjetno zdaj že nekdo pripravil naslednji. Kdo od vabljenih že besedo? Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, gospod Roman Žveglič, beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj še enkrat na današnji seji!

Spoštovana predsednica - sem Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice -, bom poskušal v kratkem strniti stvari; tistega, kar je ministrstvo že povedalo, kar je Boštjan povedal, seveda ne bom ponavljal. Kmetijsko-gozdarska zbornica je bila zelo vpeta v vse te postopke in pokriva tudi vse sektorje.

Najprej moram povedati, da smo stanje na terenu in prvo stanje škode zaradi pomanjkanja padavin s Kmetijsko-gozdarske zbornice na MKGP posredovali že 21. marca 2022 in potem vseskozi spremljali. Za to imamo tudi javno službo kmetijskega svetovanja, ki je tudi plačana iz državnega proračuna, in te stvari mora delati in jih je tudi počela in potem vseskozi počela, da smo potem v začetku avgusta podali svoje mnenje, da je škoda tako visoka, da se lahko gre v postopke za ocenjevanje in pripravo sanacij po suši. Zdaj, koliko je po posameznih panogah in koliko ocenjeno, bom rekel, nima smisla govoriti, kajti v tem trenutku se že izvajajo opisi na občinskih komisijah, in mislim, da morajo biti končani do 23. septembra. Potem pa gre preko Uprave za reševanje na Vlado, da se pripravi sanacija. Se pravi, ali je bilo to takrat v začetku marca, smo bili tudi sami v dilemi, zato ker se še ni v bistvu končalo sušno obdobje in bi lahko bilo še malo kasneje. Vendar smo si po drugi strani želeli čimprejšnjih postopkov za ugotavljanje posledic suše in nato tudi za njihovo delno sanacijo. Najbolj bodo na udaru tiste kmetije, ki živijo izključno od kmetijstva in na ta način nimajo, po domače povedano, tega tako imenovanega way-outa; drugih prihodkov ni, treba je živeti samo od tega, in tu so najbolj na udaru. Seveda, najbolj na udaru so tiste živinorejske kmetije, ki morajo zaradi izpada krme nadomestiti voluminozno krmo, ki jo je pa v državi zelo težko dobiti ali je sploh ni. Pomagamo si s hrvaško, tisto, kar lahko dobimo, nekaj tudi z Madžarskega, 2017 je bil to velik uvoz krme z Bavarske, letos tudi to ni mogoče zaradi razmer na njihovih trgih. Seveda bi si kmetje najbolj želeli, da današnje razprave tu ne bi bilo in bi imeli normalno leto, da bi normalno prodajali svoje pridelke, da ne bi imeli tega finančnega udara na vhodnih surovinah, na vhodnih stroških. Kajti, prositi za pomoč je seveda tisto zadnje, kar si seveda želimo. Se pravi, vrste pomoči, take kot jih zakon omogoča, so v redu, res pa je, da moram tukaj tudi to povedati, kar je ministrica povedala; tisti naši člani, ki imajo zemljo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč, si želijo, da sklad zniža najemnino, tisti, ki je pa kmetijo zastavil za to, da je zemljo kupil in vložil veliko denarja, pa govorijo, da je treba tudi njim pri tem pomagati, kajti je svoja lastna sredstva dal, pa seveda tudi tisti, ki imajo najemnino od, od fizičnih oseb, so zopet tukaj v diskriminatorni, zato tukaj se strinjam z ministrico, da je treba biti previden, bi pa zdaj še nekaj povedal, ne.

V preteklosti ta pomoč zaradi suše in jih je bilo kar precej, ne, seveda ni bila nikoli izplačana, pred enim letom in plus ne. Tudi zakonske dikcije so tukaj notri take, da je ta stvar težko narediti prej, če se hoče narediti korektno in v skladu z zakonom. Tukaj zdaj seveda predvsem mislim na ugotovitev povprečnih pridelkov in na višino cen, ker če bomo zdaj pri ocenjevanju ocenjevali, imeli cene iz lanskega ali predlanskega leta, potem ocena škode je zelo nerealna na letošnje, saj ne, da so šli letos samo kmetijski pridelki v to gor, ampak tudi stroški so šli na drugi strani in ti v končni fazi nima kmetov tega skoraj ali pa tisti, ki se s tem ukvarja, skoraj nič, zato je treba biti tukaj, se pravi, moramo biti previdni, da ne bi prišlo do kakšnih, do kakšnih zapletov, ampak samo za ponazoritev, 2017 je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Izplačanih, namenjenih za sanacijo je bilo 7 milijonov evrov in izplačanih, mislim, da enih slabih sto tisoč evrov manj, se pravi, 7 milijonov. To je zdaj, če tako pogledamo, 11 procentov, ne in se pa pridružujem tu, kot je Boštjan prej rekel, ne, da vsaj 50 procentov si čebelarji želijo, tudi vsi ostali sektorji si želimo 50 procentov izpada, škoda.

Saj, mislim, da bodo drugi še me dopolnili, ne bi bil daljši, hvala lepa.

Hvala lepa.

Kdo še od vabljenih želi svoje področje posebej predstaviti? Izvolite.

Lepo pozdravljeni, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani stanovski kolegi in ministrica!

Res je, v bistvu…