Hvala, spoštovana predsednica naše odbora, za dano besedo.

Lep pozdrav seveda vsem poslankam in poslancem, direktorju Direktorata za energijo, vsem gostom!

Mogoče zaidem malo v preteklost kakšen je ta zakon trenutno v veljavi, potem pa v nekaj stavkih predstavitve, kaj želimo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z namero, da smo vložili ta predlog zakona, Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško.

V veljavi je zakon o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, ki je bil sprejet leta 1994; od takrat je bil dvakrat spremenjen, in to leta 2003 in 2008. Z zakonom se je ustanovil Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sklad deluje v skladu s pogodbami med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.

Povzetek spremembe zakona. Poglavitna rešitev v predlogu zakona je preoblikovanje sklada v sklad, ki smiselno sledi sistemski ureditvi javnih skladov, zato da bi s sredstvi financiral ukrepe razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Sklad deluje po pravilih javnih skladov, v primeru, kjer je potreben odstop od določb, pa to ureja predlog zakona. Podobno se ureja tudi obveznost plačila dajatve za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Predpisana je pristojnost določene višine dajatve in pristojnost primerjanja ustreznih višin dajatve. Določeni so organi sklada in njihove pristojnosti. Podrobneje je opredeljeno poslovanje sklada ter dokumenti, ki predstavljajo ključne strateške usmeritve delovanja sklada, prav tako pa zakon vsebuje pravila, vezana na upravljanje premoženja sklada.

Razlogi za sprejetje. Revizija Računskega sodišča obstoječega Zakona o Skladu za financiranje razgradnje NEK in pomanjkljivosti sedanje uredbe, ustanovitev /?!/ določb zakona s priporočili Nuklearne elektrarne Krško z dne 24. 10. 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, racionalizacija poslovanja sklada z namenom nemotenega izvajanja investicije v odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v vrbini. Predlagani zakon bo imel finančne posledice za državni proračun v višini 34 tisoč evrov. Zaradi izvajanja nalog, ki izhajajo iz 8. člena predloga zakona, zaradi bistvenega zmanjšanja števila oseb, ki sodelujejo v organih sklada, se pričakuje bolj racionalno in uspešno delo sklada.

Mogoče ob koncu tega uvoda, zakon je bil, kot je že predsednica povedala, v prvem branju v Državnem zboru. Seveda, vsi smo si bili enotni takrat tudi pred glasovanjem, da ta zakon spustimo na pot drugega branja, s tem da podamo amandmaje. Tako smo jih podali v Slovenski demokratski stranki kot Vlada oziroma pristojni organi na ministrstvu. Skratka, naš skupni cilj je bil na seji Državnega zbora ob prvem branju, da dobimo čim bolj kvaliteten zakon.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala, gospa predsednica, za besedo.

Spoštovani člani odbora!

Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru posredovala mnenje, v katerem izraža podporo predlogu zakona. Zelo nas veseli, da je zakon s tako močno podporo prestal prvo obravnavo v Državnem zboru. Vsebinsko prinaša bistveno izboljšan zakonski okvir za delovanje sklada, bolj učinkovit in debirokratiziran nadzor nad poslovanjem sklada ter odpravlja nepotrebne administrativne ovire za izvajanje osnovnih nalog sklada. Predlog zakona tudi uresničuje sklep Vlade iz leta 2009, skoraj vse zahteve Računskega sodišča iz opravljenih revizij v letih 2011 in 2016 ter sledi večini priporočil Evropske komisije z dne 24. oktobra 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih odpadkov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.

Predlog zakona tudi odpravlja neskladja veljavnega zakona z meddržavno pogodbo. Kljub vsemu, Predlog zakona, ki je bil vsebinsko sicer enak tistemu, ki je novembra 2020 že bil v vladni proceduri, a ni bil sprejet, potrebuje po mnenju Vlade določene vsebinske prilagoditve. Predvsem je potrebno prilagoditi člene na način, da bodo v celoti naslovili popravljalne ukrepe Računskega sodišča in mnenja Službe Vlade za zakonodajo iz leta 2020, hkrati pa tudi upoštevali spremenjene okoliščine, ki so nastale od takrat, ko je bil zakon pripravljen.

Zato je Vlada sprejela predloge amandmajev, ki jih je pravočasno tudi predložila Državnemu zboru. Vsi amandmaji tudi sledijo mnenju Zakonodajne-pravne službe Državnega zbora, hkrati pa vsebujejo že redakcijske popravke.

Ključne vsebinske prilagoditve zakona, ki jih z amandmaji predlaga Vlada, so naslednje: vzpostavlja se metodologija za določene višine prispevka; pri členu, ki ureja financiranje gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke se izrecno navaja plačevanje na namensko proračunsko postavko; dodaja se določba o nujnosti usklajenosti poslovnih načrtov Sklada NEK; popravlja se prehodna določba na način, da se obdrži vplačevanje višine dajatve, ki je bila odločena letos januarja 2022, da se izognemo nezaželenemu znižanju prispevkov v sklad.

Kot rečeno, Vlada podpira Predlog zakona, vendar Predlog potrebno dopolniti z vloženimi amandmaji Vlade, zato članom Odbora predlagamo, da predložene amandmaje Vlade podprejo.

Ob zaključku naj poudarim, da je čimprejšnja ustrezna ureditev ustreznega zakonskega okvirja za sklad nujna, tudi in predvsem zaradi ohranitve in zagotovitve odgovornega in zgledno urejenega jedrskega programa Republike Slovenije. Hote ali nehote se bo ob tem presojala tudi sposobnost Republike Slovenije, da zagotovi vse potrebno za razgradnjo NEK in ravnanje z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom.

Hvala.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila Predlog zakona v okviru svojih pristojnosti in podala mnenje, ki ste ga prejeli 23. avgusta.

S Predlogom zakona se obstoječi Sklad, ki je bil ustanovljen kot sklad »sui generis«, preoblikuje v javni sklad. Ureditev sledi sistemski ureditvi javnih skladov, pri čemer pa smo v mnenju opozorili na nedoslednosti pri tem preoblikovanju. Opozorili smo na nejasno opredelitev namenskosti sredstev v razmerju do vseh namenov oziroma nalog, ki se iz sklada financirajo, na zagotovitev specifične obravnave posameznih namenov financiranja glede na njihovo naravo in na mestoma pomanjkljivo utemeljitev odstopa od splošne ureditve ter na ustrezno ureditev prehodnih določb.

Z amandmaji Poslanske skupine SDS se odpravljajo nomotehnične pomanjkljivosti, na katere smo opozorili. Z amandmaji Vlade in njihovimi spremembami se odpravlja večina nomotehničnih in vsebinskih pripomb, na katere smo opozorili, niso pa bile pojasnjene in upoštevane pripombe glede zagotovitve specifične obravnave posameznih namenov uporabe sredstev Sklada, pripombe k 8. členu, ki ločeno obravnava financiranje investicije, k 13. členu, k 15. členu glede izključitve 26. člena Zakona o javnih skladih, ki na zakonski ravni ureja portfeljske investicije javnih skladov in delno k prehodnim določbam.

Nekatera pojasnila so bila podana tudi v mnenju Vlade k Predlogu zakona, pa tudi neformalna pojasnila ob pripravi amandmajev, kar vse lahko služi k ustreznejši utemeljitvi rešitev.

Hvala za besedo.

Hvala za besedo. /izklopljen mikrofon/ Pardon. Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, ob enem pa daje dve opozorili.

Glede na to, da nadomeščam kolega poročevalca, in bi zelo kratko, mi dovolite, da preberem.

Prvo opozorilo pravi, da je treba odpraviti kakršenkoli dvom o morebitnem neskladju Predloga zakona z meddržavno pogodbo, na kar opozarja Sklad za financiranje razgradnje NEK. Prav tako je treba zagotoviti namenskost plačanih sredstev Sklada v integralnem državnem proračunu, ampak smo slišali, da so tudi drugi na to opozorili, in da je bilo z amandmaji to upoštevano.

Drugo opozorilo pa pravi: Sklad za financiranje razgradnje NEK glede problematičnosti natančne zakonske opredelitve naložbene politike katere osnovni cilj je ohranjanje vrednosti sredstev sklada in zagotavljanje zahtevnega donosa na sredstva. Komisija se strinja, da je trenutno glede na dinamične in nepredvidljive razmere na svetovnih kapitalskih trgih težko pripravljati naložbeno politiko za daljše obdobje, saj ne bi odražalo dejanskega stanja, to pa lahko tudi povečuje tveganje pri zagotavljanju zadostnih sredstev za financiranje, razgradnjo NEK, varno skladiščenje in končno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

Hvala. Malo sem se ponavljal, ampak sem bil dolžan predstaviti, kar je Državni svet sprejel.

Spoštovana, hvala za besedo. Lep pozdrav! Zdaj bi jaz pri 1. členu samo eno stvar izpostavila, ki morda se nam zdi malo, mislim, nam je žal, da je tako, drugače se nam zdi zakon zelo v redu, ampak problem je, da se pri nadzoru, čeprav se trdi, da bo nadzor učinkovitejši in večji, mi smo iskali pač ta podatek tudi na spletni strani ministrstva. Z njim se dejansko močno znižuje vloga Državnega zbora pri nadzoru nad poslovanjem sklada, ker po trenutni ureditvi je Državni zbor pač bil zelo vpleten v ta nadzor, po novem predlogu pa bo ta vloga Državnega zbora omejena zgolj samo še na seznanjanje s poslovno politiko sklada. O tem govori 12. člen tega zakona, pri čemer pa parlament nima več nikakršne odločevalske funkcije. Organa sklada bosta samo še dva, torej nadzorni svet in direktor. Nadzorni svet bo imel 5 članov, od tega vsaj enega iz Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo in občine, v kateri je NEK in vse to pač imenuje Vlada in to se strinjam, da mogoče Vlada bo imela večji, bolj odločilen vpliv, močnejši nadzor, kakorkoli, ampak mehanizmi demokratičnega nadzora nad delom sklada pa so s tem pač zmanjšani, ker je vloga parlamenta enostavno samo še, da se seznanja s poročilom.

Tako da to je naš edini zadržek, drugače pa pozdravljamo ta zakon kot tak. Hvala.

Hvala, gospa predsednica, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali vabljeni in prisotni.

Naša poslanska skupina je vložila predlog zakona, ki določa pravni okvir za vzpostavitev celotnega prometnega načrtovanja. Poudaril bi, da je ta osnutek zakona nastal v času ministrovanja našega ministra Vrtovca s strani strokovnih služb in je zakon strokovne narave. In sicer novosti, ki jih prinaša je, da spodbuja razvoj trajnostnega prometa, katerega cilj je spremeniti strukturo prometnih načinov v korist bolj trajnostnim načinom mobilnosti. Velik prispevek tega zakona je prej so to materijo obravnavali številni zakoni tako, da ta zakon poenoti in omogoča celostni pristop, ki vse vrste prometov obravnaval kot celoto in jih med seboj uravnoteži in povezuje enovit prometni sistem. In sicer gre za različne ravni. Krovni in najvišji dokument je državna celostna prometna strategija, potem pa regijske in občinske. V zakonu je opredeljeno kako se vse te tri ravni med seboj usklajujejo in ocenjujemo, da je to velik prispevek k boljšemu izkoristku obstoječe infrastrukture. Najprej preden se upravlja preden se začne z vlaganjem v novo infrastrukturo. Poleg tega je pomembno se nam zdi zelo pomembno, da država in tudi kohezijska sredstva, ki so namenjena za se pravi ne samo za prometno načrtovanje, ampak tudi za izboljšanje prometa in razvoj trajnostnega prometa je omogočeno sofinanciranje tako na lokalni kot na državni ravni tako, da nas veseli, da je v prvi obravnavi bil zakon sprejet in seveda amandmaji, ki so bili poslani mislim, da bodo še izboljšali omenjeni osnutek.

Hvala lepa.

Hvala, gospa predsednica. Hvala, za besedo.

Spoštovani člani odbora.

V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da neprestana rast motoriziranega prometa prinaša vse višjo rabo energije in vrsto negativnih vplivov na okolje, v katerem živimo. Celostno prometno načrtovanje je pristop, ki ga je razvila Evropska komisija za države članice in njegov osnovni namen je preseči ne trajnostne prakse in prispevati k zmanjševanju emisij iz prometa, zmanjševanju rabe energije v prometu in doseči tudi večjo kakovost bivanja za vse državljane.

Nov pristop k načrtovanju prometa, ki ga predlaga predlog zakona bo dosledno upošteval uravnoteženost vseh prometnih podsistemov in prednostno obravnaval upravljanje prometa. S tem želimo preseči dosedanjo prasko, s katero smo le stregli vedno večjemu povpraševanju s strani motoriziranega prometa in se bomo postopoma preusmerili na pot uresničevanja ciljev Evropskega zelenega dogovora.

ZCPN definira temeljne pojme na področju celostnega prometnega načrtovanja, ureja cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja v okviru prostorskega načrtovanja, vrste in vsebino celostnih prometnih strategij, sofinanciranje ukrepov in finančne spodbude za izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona ter informiranje, ozaveščanje in izobraževanje na področju trajnostne mobilnosti.

K pripravi zakona je Ministrstvo za infrastrukturo pristopilo pred tremi leti v okviru evropskega projekta, sofinanciranega s strani Direktorata Evropske komisije za strukturne reforme. Zakon je bil v javni obravnavi pozitivno sprejet in naknadno tudi medresorsko usklajen. Predlog ZCPN je identičen tistemu, ki ga je pripravilo ministrstvo in ni prišel do vladne obravnave v letu 2021.

Vlada predlog zakona podpira, če bodo sprejeti amandmaji, ki jih je predlagala. Vladni amandmaji so bili pripravljeni z namenom izboljšati in olajšati izvajanje določb, hkrati pa vsebujejo tudi prilagoditve, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Vlada predlaga 19 amandmajev, med njimi so ključni naslednji. Pri pripravi celostnih prometnih strategij se upošteva podnebno-energetske cilje, sprejete z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Občinske strategije se opredelijo kot sedemletni načrti, podobno kot državna in regionalne. Manjšim občinam se omogoča, da sprejmejo skupno celostno prometno strategijo; ukine se zunanje pooblaščene presojevalce kakovosti in to nalogo prevzema ministrstvo, pristojno za prometno politiko; določa se najvišji delež sofinanciranja iz državnega proračuna za izdelavo strategij in ostalih strateških načrtov, to so mobilnostni načrti in načrti upravljanja parkirne politike, načrti upravljanja mestne logistike, ter vsebino in višino sofinanciranja s časovno omejitvijo. Ker je bil postopek sprejemanja zakona ustavljen pred enim letom, z nekaterimi amandmaji odpravljamo tudi neskladnosti zaradi sprememb, ki so se zgodile v vmesnem času.

Kot rečeno, Vlada podpira predlog zakona, vendar je predlog treba dopolniti z vloženimi amandmaji Vlade, zato članom odbora predlagamo, da amandmaje Vlade podprejo.

Hvala.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje k predlogu zakona, v katerem sicer ni imela splošnih pripomb, dala pa je pripombe k večjemu številu členov predloga zakona.

Vlada je dne 29. 8. 2022 predložila Državnemu zboru mnenje o predlogu zakona, v katerem je predlagala večje število amandmajev k besedilu predloga zakona in navedla, da se s predlogom zakona strinja, če bodo upoštevani amandmaji Vlade Republike Slovenije, ki so predloženi k njemu. V predlaganih amandmajih je upoštevan tudi večji del pripomb Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona, ne pa vse. Gre za pripombe k 3., 6., 11., 19. in 25. členu predloga zakona. Dve od teh pripomb sta nomotehnične narave in ju na tem mestu ne poudarjam. Opozoriti pa je treba na tri vsebinske pripombe. In sicer pripomba k 6. členu, da niso opredeljena področja trajne mobilnosti. Glede na to je opredelitev nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti do te mere nejasna, da z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil ni mogoče ugotoviti, katera področja so tista, na katerih mora delovati zadevna nevladna organizacija. Nadalje pripomba k 19. členu, da predlog zakona ne določa, za katere regije se pripravi regionalna celostna prometna strategija. Predlog zakona v 15. in 21. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje dve vrsti regij: prometno in problemsko regijo. Ti dve definiciji ne določata prostorskega obsega prometne ali problemske regije. Pri čemer iz šestega odstavka 19. člena zgolj izhaja, da te regije niso enake razvojnim regijam. Uporaba instrumenta dogovora občin iz drugega odstavka 19. člena, o katerem mora biti dosežen sporazum, lahko pomeni, da bodo občine težko uskladile tak dogovor in s tem oblikovale regijo. To pa postavlja občine v neenak položaj, saj nekatere ne bodo mogle oblikovati regij. In še pripomba k 25. členu. Predlog zakona sicer pravilno določa, da se slikovni posnetki vozila iz druge alineje, drugega odstavka tega člena, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrška, brišejo takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v tridesetih dneh, vendar to velja le za slikovne posnetke, ne pa za druge osebne podatke, ki jih upravljavec pridobi na podlagi tega člena, pa ne bodo uporabljeni za postopek o prekršku, se pravi osebno ime lastnika vozila, naslov prebivališča, EMŠO, pri tujcih tudi rojstne podatke. Ti podatki, tudi če ne bodo uporabljeni za prekršek, se brišejo šele po treh letih, kar je nesorazmerno dolgo in po mnenju Zakonodajnopravne službe predstavlja poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Ustava.

Hvala.

Hvala za besedo.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. Skozi razpravo je bilo ugotovljeno, da zakon prinaša določene dodatne obveznosti lokalnim skupnostim, čemur komisija ne nasprotuje, vendar opozarja, da je potrebno za taka tovrstna dodatna dodatne obveznosti tudi zagotoviti ustrezna sredstva in v zvezi s financiranjem komisija se strinja oziroma podpira predlog Mestne občine Ljubljana, ki pa je v gradivu in ni potrebe, da ga povzemam.

Hvala.

Lepo pozdravljeni iz Združenja mestnih občin, Draganič.

Torej, kot je znano, je Združenje mestnih občin pravzaprav podprlo tak zakon, je pa seveda potrebno še enkrat zelo poudariti, da so mestne občine izrazito tudi obremenjene s stroški, ki jih tak zakon tudi pravzaprav prinaša. Od oblikovanja celostnih prometnih strategij, parkirne politike, mestne logistike in seveda glede financiranja teh novih obveznosti, bi predlagali, da se seveda 80 procentni delež novih obveznosti nameni s konkretnimi sredstvi za pravzaprav konkretno realizacijo takšnega zakona oziroma teh obveznosti, ki izhajajo iz prej omenjenih kategorij. Drugi predlog še mogoče, je pa zelo pragmatične narave. Namreč, trajanje, sedem letno trajanje tako občinskih kot regionalnih strategij, bi želeli, da bi morda lahko bilo tudi 10 let glede na nekako poenoteno trajanje z državnimi strategijami in to je mogoče, bi rekel, povsem pragmatično, tudi z nekega stroškovnega vidika.

Toliko pravzaprav o naših poudarkih glede tega zakona, ki prepoznava sicer vlogo mestnih občin, vendar si želimo seveda tudi, da glede ustreznega financiranja potem tudi v praksi zadeve so tako prepoznane.

Hvala.