Spoštovane in spoštovani, članice in člani odbora, ostali vabljeni na to sejo, posebno predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Obveščam vas, da se današnje seje do sedaj ne bo udeležil po 10. uri poslanec Jožef Horvat, sedaj pa je prisoten tukaj med nami. Ostalih opravičil nismo prejeli pa tudi ne kakšnih zamenjav. Če pa pridejo bomo naknadno to tudi prebrali.

Prehajamo na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem te seje. In sicer 1. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu; 2. točka – Opredelitev do predloga sklepa odbora v zvezi s poročilom Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o izvedbi posebnega nadzora 8. in 9. junija letos v / nerazumljivo/ za pridelavo rib Marinblu; 3. točka – Pobude in vprašanja članov odbora.

Ker v poslovniškem roku nismo sprejeli nobenih dopolnil dnevnega reda ugotavljam, da je tako ta dnevni red tudi sprejet.

Predlagam, da gremo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet in je tudi objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je v prejšnjem mandatu na 130. seji dne 21. 2. 2022 sklenil, da se ta predlo zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo ste sprejeli poleg predloga zakona tudi mnenje Vlade z dne 18. 8. in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 8. K tej točki sem vabila predstavnika Državnega sveta kot predlagatelja gospoda Kovšca med nami prav lepo pozdravljam, Zakonodajno-pravno službo, predstavnika seveda minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jih tudi lepo pozdravljam so tukaj in seveda tudi Lovsko zvezo Slovenije, ki so tudi med nami in jih lepo pozdravljam. V poslovniškem roku, ki je potek 1. 9. amandmajev nismo prejeli, zato lahko preidemo na razpravo.

Najprej bom dala besedo predstavniku predlagatelja in sicer gospodu Alojzu Kovšci.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana ministrica in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Kmetijske zbornice, predstavniki Lovskih organizacij in ostalih!

Državni svet predlaga, da se z Novelo Zakona o divjadi in lovstvu, ki jo danes obravnavate uredijo pomanjkljivosti trenutne zakonodaje, ki se v praksi kažejo kot posebej akutne. Gre za spremembo in dopolnitev določb, ki so se v vsakdanu izkazale za nelogične, neživljenjske in praktično onemogočajo zasledovanje nacionalnega cilja to pa je trajnostno gospodarjenje z divjadjo in spodbujanje lovske dejavnosti v Sloveniji kot dejavnosti v javnem interesu. Pri tem je upoštevano dejstvo, da lovski pes, kateremu je namenjena glavnina predlagane zakonske novele pomaga lovcu pri izvajanju javne službe torej dejavnosti v javnem interesu. Predlagana je določnejša ureditev področja šolanja in preizkušanja lovskih psov na način, da se opredelijo lokacije za izvajanje šolanja lovskih psov in dovoli uporaba živih živali pri izvajanju šolanja lovskih psov. Poleg tega se v določenem časovnem obdobju prepoveduje prosto gibanje psov hkrati pa jasno določa dopustnost gibanja lovskih psov v naravi med izvajanjem lova. Določa se tudi izjema od kategorizacije nevarnih psov za lovske pse v času, ko ti opravljajo dolžnosti za katere so usposobljeni. Glede na perečo problematiko škode na kmetijskih zemljiščih in posevkih oziroma pridelkih v sled prevelikega števila divjadi, se po zgledu interventnega zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih predlaga dopustnost uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu preštevilne populacije divjega prašiča ter ostalih zveri in polha, ki jih je v skladu z veljavnimi predpisi dovoljeno loviti tudi ponoči. Na ta način se bo omogočil lov teh vrst tudi v nočeh brez naravne svetlobe. Uporaba umetnih virov svetlobe je namreč pomembna tudi zaradi določanja spola in starosti živali ter nenazadnje z vidika humanega in etičnega odstrela divjadi. Na tem mestu velja izpostaviti, da bi bilo treba status lovskega psa po oceni Državnega sveta nujno določno opredeliti tudi že za potrebe izvajanja prej omenjenega zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, torej zaradi intenzivnega lova divjih prašičev. Po veljavni zakonodaji je namreč predvideno sankcioniranje lastnika lovskega psa tudi, ko je lovski pes ugriznil drugo žival pri izvajanju lova ali ko jo je zadrževal oziroma varoval. Taka ureditev ni ravno motivacijski dejavnik lovcem za izvajanje nujno potrebnega interventnega odstrela. In če še dodamo neuporabo virov umetnih virov svetlobe, potem je uspeh takega izvajanja lova zelo omejen. Kot ugotavljamo, je vlada predlaganim spremembam v večini naklonjena, vendar zakonu ni izrekla podpore, kar naj bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravljalo spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu ter podzakonskih predpisov, ki zajemajo tudi del v tem predlogu podanih sprememb in dopolnitev. Sam menim, da bi bilo s politično voljo določena vprašanja in pomisleke, ki ste jih v svojih mnenjih k predlogu zakona izpostavili Vlada in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, možno odpraviti že z amandmaji, ki pa žal niso bili vloženi. Glede na precej slabo akutno stanje na terenu, ki mu botruje tudi neustrezna zakonska ureditev, o čemer vam bodo lahko več povedali vabljeni predstavniki Lovske zveze Slovenije in Kmetijske zbornice Slovenije, si kot predstavnik predlagatelja novele želim, da se to področje čim prej uredi v skladu s ciljem trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in spodbujanja lovske dejavnosti v Sloveniji. Nenazadnje zakonodaja mora naslavljati aktualno stanje v naravi, družbi, pravzaprav v vseh sferah družbenega življenja in mnogokrat nas dogodki prehitijo. Tudi, če ta zakon ne bo sprejet, bi želel apelirati na pristojne oziroma ministrstvo za kmetijstvo, da se tisti zakon, ki je v pripravi, čim prej sprejme, iz že navedenega razloga, da nas dogodki ne bodo prehiteli.

Hvala lepa za vašo pozornost. Na morebitna vprašanja sem pripravljen odgovarjati tekom razprave. Hvala.

Najlepša hvala, predsedniku Državnega sveta.

Še eno obvestilo. Dobila sem obvestilo, da gospod Tomaž Lah nadomešča poslanca Roberta Janeva.

Zdaj pa sprašujem predstavnico Vlade, torej spoštovano gospo ministrico, ali želi besedo? Izvolite ministrica.

Torej spoštovana predsednica, doktorica Vida Čadonič Špelec, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Tako kot je bilo že povedano, Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru v obravnavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu in predlaga sprejem po skrajšanem postopku, saj naj bi ta zakon dejansko imel manj zahtevne spremembe in dopolnitve. Državni svet meni, da obstoječa zakonodaja ne ureja natančno oziroma pomanjkljivo ureja šolanje in uporaba lovskih psov v loviščih ter izpuščanje psov prosto v naravo. V zvezi s tem Državni svet želi seveda z navedenim predlogom zakona podrobneje urediti sistem uporabe lovskih psov v lovišču, to področje pa že ureja Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih ter veljavni Zakon o divjadi in lovstvu. V predlogu obravnavanega zakona Državni svet tudi predlaga, da se natančno opredeli prepoved izpuščanja psov v naravo brez nadzorstva, pri čemer pa se pa uvaja izjeme za delovne pse. Potem predlaga uveljavitev objektivne odškodninske odgovornosti za lastnike psov, ki bi jih povzročili na divjadi, pri čemer so pa spet lovski psi izvzeti, predlaga vzpostavitev obor s posebnim namenom za šolanje in preizkušanje lovskih psov, omogoča uporabo živih živali za šolanje lovskih psov in v zvezi s tem ureditev predpisov, odpravo problematike pravnega položaja lovskega psa v povezavi s katerimi, s katerimi kategorijo nenevarnih psov ter dopustnost uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu.

Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga zakona o divjadi in lovu, saj resorno ministrstvo, ki je pristojno za izvajanje tega zakona že pripravlja spremembe in dopolnitve zakona ter podzakonskih predpisov, ki med drugim obravnavajo tudi del sprememb, ki so zajete v tem predlogu zakona. Ena izmed sprememb bo tudi razveljavitev Pravilnika o uporabi lovskih psov v loviščih, ki je bil dejansko sprejet na podlagi takrat veljavnega Zakona o varstvu gojitve in lova divjadi ter upravljanju lovišč. V ta namen bo pač pripravljen nov pravilnik o izvajanju lova, ki ga pripravlja že resorno ministrstvo tudi. V nadaljevanju bom predstavila stališče Vlade do posameznih določb obravnavanega Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o divjadi in lovu z namenom, da pojasnimo, katere od navedenih sprememb bodo urejene v pripravi zakona, ki ga pripravlja resorno ministrstvo.

1. člen predloga ureja sproščanje psov prosto v naravo in odgovornost za škodo na divjadi, ki jo ti psi lahko povzročijo. Vlada v tem primeru meni, da trenutna dikcija veljavnega Zakona o divjadi in lovu glede spuščanja psov to problematiko ureja, saj določa, da psov ni dovoljeno spuščati brez nadzora prosto v naravo. Navedena dikcija predloga zakona pa tukaj daje dejansko ostrejše pogoje, strožja pravila in določa, da je med 1. aprilom in 20. avgustom obvezna uporaba povodca pri sprehajanju psa v naravi ter obvezna uporaba celo leto povodca v gozdu. Izjema je določena za delovne pse, torej to so lovski psi, pastirski psi, psi službeni psi državnih organov. Prosto v naravi se giblje vedno več različnih uporabnikov in dejansko bi imelo, tako bi imela taka dikcija težave oziroma povzročala težave uporabnikom in s tem ne bi rešila vseh problemov, ki dejansko nastajajo. Kajti v osnutku strategije ohranjanja volka, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, je ugotovljeno, da veliko grožnjo ohranjanju genetske strukture predstavljajo tudi križanci med psi in volkom. Da je problematika križancev med vsemi psi in volkovi posebej kritična, kaže dejstvo, da se v zadnjem letu povečuje število izdanih dovoljenj za odstrel križancev. Torej kljub temu, da bi dejansko pse, ki se sprehajajo, uredili, tega s križanci ne ureja ta predlog zakona. Z obvezno uporabo povodca za pse za vsa problematika torej ne bo mogla rešiti, saj s tem sankcioniramo samo lastnike psov, ki niso problematični, medtem ko problematika večjih izgub srnjadi in pa ostale divjadi je zaradi križancev med volkovi in pa psovi. In to ne bo rešeno s tem predlogom zakona, zato Vlada meni, da je na to temo potrebna širša razprava torej med vsemi deležniki, ki jo opravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi sprememb zakona. Glede na navedeno je torej brezpredmeten tudi novi peti odstavek, ki določa izjeme za delovne pse. Zaradi celostne posebne ureditve delovanja lovskih psov v Zakonu o divjadi in lovstvu je Vlada mnenja, da je prav tako smiselno, da se uredi izjema za lovskega psa, kdaj le-ta ni nevaren pes. Navedeno dopušča Zakon o zaščiti živali, ki določa, da je ta problematika lahko tudi v Zakonu o divjadi in lovstvu kot izjema urejena, ki pa velja za lovske pse, ki ugrizne drugo žival pri izvajanju lova ali varovanju najdene divjadi. Ni pa potrebna spet izjema v tistih primerih za lovskega psa, saj je zelo malo verjetno, da bi do takšnih situacij sploh prišlo. Smiseln je na primer predlog nove določbe četrtega odstavka, ki podrobneje ureja odgovornost lastnika živali, ki odgovarja za objektivno škodo na divjadi, prav tako je jasno zapisano določilo kakšna je vrednost pokončane divjadi v primeru, da lastnik živali odgovarja za nastalo škodo. Vlada pa izraža tudi pomisleke glede tretjega odstavka tega glede tretjega odstavka novega 43.b člena zakona, ki določa, da uporabo lovskih psov v loviščih predpiše minister. V skladu z resolucijo o normativni dejavnosti se ob predlogu zakona pripravi tudi osnutek podzakonskih predpisov. To je pomembno iz razloga, ker je predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu podal Državni svet in ne Vlada. Pomeni, da bi moral Državni svet že ob predlogu zakona podati tudi vsaj okvirne določbe glede uporabe lovskih psov v loviščih. Vlada meni, da je odprava prepovedi uporabe umetnih virov svetlobe in za odstrel divjega prašiča in druge divjadi, ki jo je v skladu z zakonom o divjadi in lovstvu dovolj loviti ponoči smiselna uporaba umetnih virov svetlobe. Za odstrel divjega prašiča je že zdaj določena v zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Torej, je v tem trenutku ta zadeva že urejena. Uporaba umetne svetlobe skupaj z drugimi pripomočki pa je tudi pripomogla v lanskem letu k najvišjemu odstrelu divjih prašičev v vsej zgodovini Slovenije. Torej, kljub temu da je to urejeno že v drugem predpisu je smiselno, da se sedaj tukaj posebej ne ureja. Navedeno je pomembno tudi z vidika zmanjšanja škode od divjih prašičev na kmetijskih kulturah, saj ti povzročajo 64 % vse škode na kmetijskih površinah od divjadi. Na tem mestu pa je potrebno izpostaviti, da so med divjad uvrščeni tudi nekatere vrste zveri. Iz priloge v direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, na primer kot sta šakal in pa kuna zlatica, zato te vrste divjadi uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu ni dopustna. In s tem ko bi omogočili bi dejansko posegli tudi v ta del.

Obravnavani predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o divjadi in lovstvu vsebuje tudi nove določbe glede šolanja in preizkušanja lovskega psa. Čeprav je šolanje lovskega psa izredno pomembno pa vlada meni, da predlagane spremembe in dopolnitve v predlogu zakona o divjadi in lovstvu niso ustrezne, saj bi s predlaganim načinom šolanja lovskih psov po nepotrebnem poškodovali druge živali, kar pa ne opravičuje cilja šolanja. Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije predlaga oziroma ne podpira zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o divjadi in lovstvu za skrajšani postopek, šifra EPA 2511-XIII, ki ga je v Državni zbor predložil Državni svet, saj se bodo določene vsebine iz predloga tega zakona uredile v zakonu, ki ga bo pripravilo resorno ministrstvo. Hvala.

PREDSEDNICA DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: Najlepša hvala gospa ministrica. Verjetno želi besedo predstavnica zakonodajno-pravne službe. To je gospa Lenča Arko Fabjan. Izvolite.

Hvala lepa.

Želela bi na kratko povzeti bistvene pripombe podane v našem pisnem mnenju. In sicer kot je povedal že predlagatelj zakona v svoji uvodni predstavitvi se glavne rešitve nanašajo na lovskega psa. V zvezi z opredelitvijo lovskega psa smo v našem mnenju opozorili, da ta opredelitev ni nedvoumna. Ni namreč jasno ali se kot lovskega psa obravnava vsakega psa glede na določeno pasmo. Kajti tudi lovski pes je lahko samo hišni ljubljenček. In da se nekega psa oziroma tudi lovskega psa lahko podeli status lovskega psa je odvisno od tako imenovane lovske uporabnosti. Ta je pa odvisna od streloplahosti, vodljivosti, ubogljivosti napadalnosti ali bojazljivosti posameznega psa. Glavne spremembe, ki so v nadaljevanju predlagane se pa nanašajo na črtanje dveh prepovedi. Prva prepoved je črtanje prepovedi uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu na divjad. Tako splošno črtanje prepovedi hkrati pomeni splošno dovoljenje za lov z uporabo umetnih virov svetlobe predlagatelj se sicer pri tem sklicuje na zakon, ki ureja nujne ukrepe zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vendar ta zakon določno opredeljuje vrsto divjadi, ki se sme loviti, v katerem obdobju in tudi obseg odvzema. Črtanje neke prepovedi pa pomeni splošno dovoljenje za uporabo. In kot smo slišali gospo ministrico, bi se potem to nanašalo tudi na divjadi, ki so zaščitene in se lov ne sme izvajati.

Nadaljnja sprememba določbe o prepovedi se pa nanaša na učenje, šolanje lovskega psa. In sicer, predlagana sprememba bi dovolila, da se lahko uporablja živa žival. Edina omejitev je ta, da bi se to moralo izvajati v skladu s podzakonsko ureditvijo. Glede te rešitve se pa postavlja ustavna spornost, in sicer z več vidikov. Najprej je tu vprašanje skladnosti te predlagane rešitve z rešitvami v drugih zakonih. Dve medsebojno neskladni zakonski rešitvi bi lahko povzročili tako neskladje, ki bi kršilo načela pravne države iz 2. člena ustave. In sicer po Zakonu o zaščiti živali ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. In tudi to jasno izhaja iz dosedanje ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča, pri čemer Ustavno sodišče izhaja iz četrtega odstavka 72. člena ustave in poudarja, da je varstvo živali ustavno varovana vrednota. Drug vidik ustavne spornosti te predlagane rešitve je pa v tem, da zakon odkazuje na podzakonski akt, pri tem pa za podrobnejšo podzakonsko ureditev ne predpisuje nobenega okvira. In iz drugega odstavka 120. člena ustave jasno izhaja, da mora zakon, ko odkazuje na podrobnejšo ureditev s podzakonskim aktom, že v zakonu v temelju urediti vsebine, ki naj se podrobneje predpišejo, in mora tudi jasno, natančno podati merila, znotraj katerih se mora ta podzakonski akt gibati, saj izvršilna oblast teh vprašanj ne more sama originalno urejati.

Glede na to, da ni predlaganih nobenih amandmajev, s katerimi bi se odpravile te omenjene protiustavnosti, Zakonodajno-pravna služba na koncu opozarja, da v predlogu zakona te rešitve, tako kot predlaga, niso v skladu z ustavo.

Hvala.

Hvala lepa.

Na seji imamo tudi vabljene predstavnike Lovske zveze in predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice. Ali želi kdo besedo? Izvolite, gospod Lado Bradač, predstavnik Lovske zveze.

Pozdravljeni, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci!

7. novembra 2002 je bil sprejet Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih; še malo, pa bomo dočakali 20 let. Vmes je bila spremenjena zakonodaja lovskega zakona, leta 2004 in leta 2008. Nič se ni naredilo. Danes, ko poslušamo razloge, kako ne narediti koraka naprej, kako ne vložiti nobenega amandmaja in da bomo zadevo sistemsko uredili v predlogu, ki prihaja, seveda nisem optimist. Jaz vem, da lovski kinologi želijo, da se to področje uredi. Mi na Lovski zvezi imamo pripravljen tudi predlog osnutka tega pravilnika. Tista nesoglasja oziroma odprte stvari, ki nekatere motijo pri teh stvareh, je mogoče urediti. Ampak jaz pričakujem, da je tukaj volja, da se bo po 20 letih naredilo korak naprej. Pa če drugega ne, upam, da bo tudi Zakonodajno-pravna služba podprla vsaj to, da se bo obstoječ arhaični pravilnik uskladil z določbami zakonodaje, ki je bila kasneje sprejeta.

Verjamem, da je treba varovati in posebej skrbeti za vse prostoživeče živali, tudi za divjad, vendar pa je črtanje lastništva divjadi kot naravne dobrine verjetno bolj prizadelo same živali kot pa kakšne druge spremembe, ki jih tu predvidevamo. Zato tudi upam in prosim ministrico, da v tem predlogu zakona uredimo tudi to, da bodo prosto živeče živali se ponovno vrnili pod posebno varstvo, skrbno varstvo države, tako, kot je zapisano v Ustavi.

Lovskim kinologom pa lahko rečem le to, da bodo, ne glede na Predlog, ki ga je pripravil Državni svet, vem, da so bili večkrat v Državnem svetu in se zavzemajo za te spremembe, na tem mestu se predsedniku Državnega sveta zahvaljujem in Državnemu svetu, da je pripravil ta predlog. Lovskim kinologom pa lahko samo rečem, dokler ne bodo nove spremembe, da bodo pač še naprej šolali vse, na Hrvaškem, v tujini, kjer je pač to urejeno in lahko upam, da bo slej kot prej urejeno to tudi pri nas. Kaj drugega pa nimam za dodati.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Še predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, izvolite!

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj prisotnim!

V Kmetijsko gozdarski zbornici smo predlagani zakon preučili in bom na kratko povedal tisto, kar še drugi niso. Del stvari, moram reči, da podpiramo in mislimo, da je seveda potrebno jih popraviti. Za del, smo, malo ne vemo. Določenim pa seveda tudi točkam nasprotujemo. Ampak, saj tako je, stvar je v debati in da potem v ureditvi.

Zdaj, vse se spreminja in tudi mi se vozimo z električnim lokomotivami, pa z avtomobili do službe, pa s kolesi, peš, in ne hodimo več s konji. Tako je, tako se pač procesi delajo in isto pri teh zadevah.

Zdaj, mislim, meni je nepojmljivo, da morajo lovci z naloge, ki jim jih seveda predpisuje država in so v javnem interesu, svoje pse šolati v tujini in seveda jih na ta način jih dodatno obremenjujemo, jim nalagamo stroške, ali pa seveda imamo manj teh šolanih psov, kakor bi jih bilo potrebno za to nalogo opravljati. Tako, da to stvar, mislim, da je potrebno urediti in čimprej.

Druga stvar, seveda, kar se tiče prosto gibajočih psov in tako naprej, moramo vedeti, da imamo velike težave, da imajo rejci pašnik živali tudi velike probleme, pa to ne z lovskimi psi, ker lovski psi so po navadi zdresirani tako, da se tudi držijo teh ukazov svojih lastnikov, ampak s psi ostalih prebivalcev, sprehajalcev. Imamo seveda velikokrat težave, ko nam napodijo drobnico, napodijo govedo, poderejo ograjo in moramo potem vse te stvari kmetje seveda sanirati, reševati in na lasten strošek, na lasten čas, s tem, če nam ta pašna žival gre na sosedove površine, se pravi, moramo poravnati še tisto škodo na sosedovi površini. In nas seveda, on pa, s tistim pesom veselo pride še drugič. Tako, da te stvari je treba seveda urediti. Tudi to odgovornost.

Se pa sprašujemo zdaj, kje je pa tle notri, so pa seveda naši, bom rekel, kmečki delavnici, ki so po navadi, v glavnem, bolj tudi ko ne, ovčarji in seveda, se tudi prosto gibajo, pomagajo živali na pašo goniti in tako naprej. Se pravi, te stvari, mislim, da je potrebno seveda urediti.

Zdaj, kar se tiče, da pa ne bomo govorili o iztrebkih na kmetijskih površinah in z veterinarskim varstvom pašnih živali ali odkosov te krme, ki /nerazumljivo/ prihajajo do zvrgov pri plemenskih živalih. To se seveda tudi popolnoma nič, vse je to zopet na odgovornostih, stroških lastnikov.

Zdaj, kar se tiče pa tega, bom rekel, modernega izvajanja lova in tako naprej, pa mi seveda podpiramo tudi te moderne zadeve, prvič, zdaj zato, ker Zakon o približevanju afriške prašičje kuge je interventni zakon in bo slej ko prej nehal veljati. In po tem je zopet tako, kot je. Zdaj, ampak ta umetna svetloba, to ni tako, kot so bili včasih na diskotekah laserji, ki so svetili po vsepovsod, tega v bistvu s prostim očesom nekdo drugi sploh ne vidi, zdaj tisti, ali pa zelo slabo. Vsaj tisti, ki smo kdaj imeli priliko kaj takega videti, tako da, v to uporabo, se pravi, umetnih virov svetlobe pa seveda tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici podpiramo in seveda upamo, da se bodo te stvari, se pravi, čim prej uredile. Tako kot sem že prej rekel, čas teče, stvari se spreminjajo iz dneva v dan, sploh pa v kmetijstvu, stalnica v kmetijstvu so spremembe.

Hvala.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Zdaj smo izčrpali predstavitev mnenj vabljenih na sejo, zato predlagam, da bi prešli na razpravo o zakonu. Zakon ima devet členov. Oboru predlagam, da bi o vseh členih razpravljali naenkrat in tudi potem se o teh členih izrekli na glasovanju. Ali lahko ugotovim, da sprejemate moj predlog? (Da.) Torej bomo o vseh členih naenkrat razpravljali, zato bom tudi dala te člene zdaj v razpravo.

Mislim, da se je prva k razpravi že javila poslanka Nataša Sukič. Izvoli, beseda je tvoja.

Pozivam poslance, da se prijavijo k razpravi.