Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam. Lepo pozdravljeni člani odbora, vabljeni na sejo in ostali gostje.

Obveščam vas, da so se opravi opravičili naslednji člani odbora, Franc Rosec, ki ga nadomešča poslanec Anton Šturbej in pa Zvonko Černač, ki ga nadomešča Franci Breznik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in sicer 1. točka - predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje. Ker v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČIL V ZVEZI Z OMILITVIJO POSLEDIC INFLACIJE IN ENERGETSKE DRAGINJE, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočil z dne 9.9.2022, mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 15.9.2022, mnenje Vlade z dne 16.9.2022. Rok za vlaganje amandmajev je bil do pričetka obravnave predloga priporočil na seji odbora. Do sedaj so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS, in sicer k 1. in 3. točki priporočil. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja pa Franc Breznik, doktor Robert Golob, predsednik Vlade, magister Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, Klemen Boštjančič, minister za finance, Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Brežan, minister za okolje in prostor Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ter Zakonodajno-pravna služba. Naknadno, 15. 9. 2022 so bili vabljeni še Danijel Levičar, poslovni direktor GEN energija d. o. o., doktor Viktor Vračar, generalni direktor H, in doktor Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v družbi GEN-I. Pričenjam obravnavo, predloga priporočil, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika DZ opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočil.

Želi besedo predstavnik predlagatelja, torej v imenu skupine poslank in poslancev, gospod Franc Breznik? se opravičujem, izvolite, gospod Breznik k besedi. lahko iz klopi, lahko za govornico, po želji, kakor vam je ljubše. Izvolite.

Gospa najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!

Dovolite mi, da poskušam v nekaj stavkih obrazložiti razloge za sklic izredne seje Državnega zbora, ki mislim, da je nujno potrebna glede na stanje v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji in da poiščemo skupne rešitve kako bolj nasloviti probleme, lahko bi rekel izrazito velike inflacije v Sloveniji, glede tudi na pogled z Evropsko unijo in predvsem na evroobmočje. V avgust 2022 je po podatkih Statističnega urada Eurostat, torej inflacija je bila v območju evra na letnem nivoju celo presegla 9,1 %, kar je nova rekordna raven. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije Republika Slovenija v juliju 2022 zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu, po celo po avgustu 1995. Avgusta 2022 je bila inflacija na letni ravni 11 %, v istem obdobju lani pa je bila letna inflacija 2,1%, torej je bila povprečna rast inflacije kar 8,2 %. Cene blaga so bile v povprečju višje 13,9 %, cena storitev za 5,5 %, blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 % in poltrajno blago za 3,3 %. Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane, celo za 14 %, in sicer najbolj kruh in izdelki iz žit za 16 %, meso 14 %, mleko, sir in jajca za 16,2 %. Seveda govorim, lahko bi rekel, relevantne podatke za mesec avgust, za mesec september še seveda nimamo, ki pa so seveda lahko, bi rekel, tudi občutno še večji. Življenjske potrebščine, letna rast cen merjenja torej s harmonizirani indeksom življenjskih potrebščin je bila 11,5 %, v avgustu lanskega leta je bila, je bil ta indeks 2,1 %. Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,3 %, cene storitev za 6,1 %, blago dnevne porabe je bilo dražje za 18,3 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 4,1 %. Torej

letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članica ekonomske in monetarne unije, to so države članice, ki kot valuto uporabljajo torej evro, julija 8,9 %, v samih državah vseh članicah Evropske unije pa 9,8 %, v Sloveniji je ta znašal 11,7 %. Izhajajoč iz navedeno je jasno, da je inflacija Republike Slovenije daleč nad povprečjem Evropske unije in tudi nad povprečjem euroobmočja. Naj povem za podatek, da je naraščanje inflacije, lahko bi rekel v lanskem letu v recimo mesecu oktobru je bila inflacija na 3 %, v januarju, torej v vseh po podražitvah v 5,8 %, februarja je bila letošnjega leta 6,9 % z, lahko bi rekel, z izredno trdimi regulatarnimi ukrepi Janševe odhajajoče vlade je ta znižala se na 5,4 % v marcu, v aprilu je še bila 6,9 %, v maju, torej po prenosu Vlade in ko je Vlada prevzela, torej Vlada Roberta Goloba, pa se ta, lahko bi rekel, rapidno vseskozi dviguje. Energenti seveda so k inflaciji po vsej verjetnosti tudi v vseh ostalih evropskih članicah, ne samo v Sloveniji, največ vplivali, približno 4,1 odstotne točke. Torej prispevali so višje cene goriv in energije, in sicer za 36,7 procenta, trda goriva so se podražila v tem času za 66,6 procenta, plin za 47,4 procente, tekoča goriva za skoraj 41 procentov, toplotna energija za 40 procentov, elektrika za 33 procentov, te je gorivo emazija za osebna vozila za 29,7 procentov.

Lahko bi rekel, da se v Sloveniji kot drugod po svetu soočamo s podražitvijo energentov, zato vse več držav sprejema ukrepe zaradi energetske krize. Energetska draginja in to bo tudi v prihodnosti najbolj prizadela, torej, najranljivejša gospodinjstva, predvsem pa, ponavljam, veliko in zelo ranljivo tudi slovensko gospodarstvo z relativno nizko dodano vrednostjo in fiksna cena energije je za slovenski gospodarski sistem v celoti, v katerem imamo več kot 90 procentov manjših podjetij, lahko bi rekel, lahko celo usodna v naslednjih mesecih.

Vlada je predlagala in sprejela določene ukrepe za blažitev energetske blaginje, vendar pa ti ukrepi naslavljajo zgolj, zgolj zelo ozek krog upravičencev. Ukrepi ne naslavljajo celotnega prebivalstva. Za primer lahko izpostavimo enkratni energetski dodatek, ki je bil do zdaj izplačan, ki ne naslavlja recimo upokojencev, velikih družin, oseb z minimalno plačo in tako dalje. Prav tako Vlada ni predlagala začasnega znižanja stopnje davka na dodano vrednost za energente, recimo na 5 procentov, kar je posebno nižja stopnja DDV-ja, čeprav to omogoča pravo Evropske unije.

Povišanje cen energentov neposredno seveda vpliva tudi na poslovanje gospodarstva in kmetijstva. Posebej je Vlada pozabila, v vseh teh mesecih, tudi na slovenskega kmeta, predvsem na strukturo slovenskega kmetijstva, ki ima v veliki meri manjša kmetijska posestva, relativno povprečna velikost v Sloveniji še vedno približno kmetijskega posestva, na dobrih 7 hektarjev. Vemo, da so se recimo samo gnojila, recimo primer ureje(?), ki je bila recimo v letu 2019, ko sem sam predsedoval Evropski uniji, takrat sem bil s temi podatki nekako najbolj na tekočem, je bila cena ureje(?) recimo 340 evrov, danes je cena ureje, za tono govorim, seveda, več kot tisoč 400 evrov. Lahko bi rekel in tukaj imamo faktor rasti približno 350. Ne glede na navedeno pa sprejeti zakon torej ne rešuje problema recimo gospodarstva, saj je pomoč omejena zgolj na 40 milijonov evrov. Torej zakon, ki ste ga sprejeli in še teh 40 milijonov evrov je vezanih delno na leto, ki odhaja, torej na leto 2022 in na kompletno leto 2023.

Torej, Republika Slovenija je polnopravna članica, spoštovani kolegice in kolegi, Evropske unije, vendar moram priznati, da se njen glas v času trenutne Vlade, je premalo slišan, predvsem zaradi neodločne zunanje politike, Republika Slovenija mora v Evropski uniji jasno in odločno izražati svoja stališča. Še toliko bolj pomembno, kot je bilo to v času, ko se torej soočamo z visoko inflacijo in povišanjem cen energentov. V času, ko smo odhajali, lahko bi rekel, ko je bil Covid v, lahko bi rekel v, na vrhuncu, ko je Evropska unija pripravljala tako, tako imenovane ukrepe tudi za okrevanje, je predsednik Vlade, gospod Janša, igral eno izmed odločilnih vlog v tistem času in pa tudi številni njegovi kolegi, predvsem iz vzhodnega, iz vzhodnih držav in na račun tega imamo danes, lahko bi rekel, pripravljenih celo vrsto projektov, ki bodo pomembno vplivali na razvoj številnih sistemov in podsistemov v Republiki Sloveniji.

Na tej točki moram izpostaviti primer cene električne energije, ki se bo lahko znižala, ko se bo na evropskem trgu spremenila predvsem formula, ki bi morali zastopati za izračun cene električne energije, ki se sedaj računa predvsem na podlagi zemeljskega plina in predstavlja 10 procentov energentov. V nadaljevanju, v kolikor bo debata stekla, bom poskušal obrazložiti stanje v Evropski uniji ravno na podlagi energetike, do kod smo prišli, kaj so ključni problemi, ki jih vidimo v Slovenski demokratski stranki.

Za konec pa naj povem še, tisti del davčne zakonodaje, ki mislim, da je potreben. Pri 11,7 procentni letni inflaciji, spoštovani kolegice in kolegi, jaz upam, da se zavedamo, da je, da so prihranki ljudi, ki jih imajo na bankah, se znižali prav za to vrednost, da so se pokojnine, ki smo jih zviševali v Janševi vladi, v bistvu padle, so celo nominalno sedaj nižje kot so bile, recimo, pred dvema letoma, da so celo plače javnih uslužbencev, tukaj moram priznati, prvič, imamo legitimne zadeve javnega sektorja, dejansko so tudi, bi lahko rekel, odšle več kot 10 procentov plač tudi javnih uslužbencev, celo vrsto ljudi, ki dela, tudi v javnem sektorju in je slabo plačana v javnem sektorju ne, in neukrepanje Vlade: v prvih treh mesecih ali pa ob tem, da so sproščali, pa lahko bi rekel, zelo trdo regulacijo, ki smo jo mi takrat sprejeli in so vplivali, da je inflacija v Sloveniji torej dodatno se povečala, kar je bilo nepotrebno. Stroški, seveda so bili stroški pod nabavno ceno recimo energentov z močno regulacijo takrat, so bili stroški, da smo plačali odškodnino Petrolu, vsem ostalim podjetje, ampak to je bilo nekaj deset milijonov. Danes so ti stroški, če pogledamo samo plače javnega sektorja, če pogledamo, da se je inflacija dodatno nepotrebno zvišala v Sloveniji za 4 do 5 %, približno 300 milijonov. Škoda, ki ste jo pa naredili, pa je več kot 1 milijarda. Več kot 1 milijarda škode za tako imenovano mehko regulacijo v prvih treh mesecih delovanja Golobove Vlade. Več kot 1 milijarda, kolega. Če poznate makroekonomijo, če poznate ukrepe, kaj pomeni 5 % dodatna inflacija, ki je bila nepotrebna v tem času, ob državi, ki ima več kot 80 procentov samooskrbe z električno energijo, ki ima relativno solidno razpršene tudi dobavitelje, kar se tiče plina, je ta podatek lahko, bi rekel, lahko bi rekel kar velik.

Zdaj, priporočila, ki jih predlagamo Vladi.

Prvič. Državni zbor priporoča Vladi, da se kot polnopravna članica Evropske unije zastopa interes Republike Slovenije in tako spodbudi Evropsko komisijo, da se na evropskem trgu spremeni formula izračuna cene električne energije. To priporočilo bom poskušal v nadaljevanju posebej obrazložiti, na kakšen način je sploh do tega prišlo na tleh Evropske unije, kdo je lobiral za to, da se je cena plina takrat postavlja v sam izračun elekt…, tudi v samo formulo izračuna električne energije in tako naprej.

Drugič, priporočilo. Državni zbor priporoča Vladi, da energetski dodatek nameni vsem državljanom in državljankam. Vujini, ne glede na to, da bomo lahko pogledali primerjalno analizo sosednjih držav. Recimo v Avstriji in ostalih državah, vsi državljani in državljanke so v tej draginji bili nekako obravnavani. V Sloveniji samo posamezne skupine.

Tretjič. Državni zbor priporoča Vladi, da zakonsko določene dajatve na energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 odstotkov. Povedal sem, pravo Evropske unije to določa. Naj povem, da celo nekatere države imajo v, to je celo tudi v načrtu, da bodo oprostili DDV, glede na to, da se razglasijo izredne razmere na podlagi katerih je to mogoče in določeno pravo, tudi določene določbe prava Evropske unije ne veljajo.

Četrtič. Državni zbor priporoča Vladi, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in tudi kmetijstvu, ter v pomoč vključi vse energente, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti. Spoštovani kolegi in kolegice. V Sloveniji se ljudje in kmetje, gospodarstva in tudi gospodinjstva ne uporabljajo samo plina in električne energije. Številni na razpršenem delu Slovenije, govorim na podeželju, za kurjavo uporabljajo lahko kurilno olje, uporabljajo drva, pelete, lesne sekance, uporabljajo utekočinjen naftni plin in še celo vrsto energentov, ki niso bili zajeti v nobeni od pomoči. Amandmaje, ki smo jih pripravili pri zadnji 40 milijonski pomoči, torej kjer smo dali kot amandma že na začetku zakona, da se v besedno zvezo namesto plina in elektrike, vključi besedna zveza energenti. Seveda ste gladko zavrnili, kljub temu, da smo v Slovenski demokratski stranki to podprli, na koncu, ker menimo, da vsak tak ukrep, kljub temu, da je, da je slab ali pa pomanjkljiv, da je vseeno toliko dobrodošel, da vsaj malo omejimo inflacijo, ki je daleč nadpovprečno v Evropski uniji.

Kot peti, peto priporočilo, pa s tem bom tudi končal. Državni zbor priporoča Vladi, da odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele Zakona o dohodnini, na podlagi katere se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 zvišala na 7 tisoč 500 evrov. Zaradi česa? Verjamemo, da boste prihranke našli v državnem proračunu ob dejstvu, da vam je Janševa vlada pustila na zakladniškem računu 9,1 milijarde evrov, ki smo si jih lahko sposodili glede na vrhunske bonitetne ocene, ki smo si jih priborili zaradi odločnih ukrepov v zadnjih dveh letih Vlade, torej imate na računu zakladniških računov 9,1 milijarde evrov za pomoč slovenskemu gospodinjstvu, slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu kmetu.

Toliko z moje strani v tem delu. Najlepša hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Valentina Marolt?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočil proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in opozorila na nekaj nejasnosti pri posameznih točkah priporočila, kar je z vloženima amandmajema tudi odpravljeno.

Hvala.

Želi besedo predstavnik, predstavnica Ministrstva za infrastrukturo? Velja, potem pa najprej finance.

Izvolite, gospod državni sekretar, Tilen Božič. Beseda je vaša.

Najlepša hvala. Hvala za besedo.

Glede na to, da se dosti tem, ki so nekako v tem gradivu se nanaša na področja, ki so v tesni domeni z Ministrstvom za finance smo bili mi nekako tisti integrator vseh stališč, ki so bila, potem tudi posredovana v Državni zbor, zato bi si dovolil tudi jaz nekako narediti ta uvod. Potem pa za razpravo naprej pa kot vidite je kar široka zasedba, kar kaže tudi na to, da take razprave v časih, ki so jemljemo seveda resno.

Tako da, spoštovana predsednica, poslanke, poslanci pa tudi seveda ostali prisotni Vlada Republike Slovenije je pripravila mnenje na predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagatelji ponudijo pet priporočil, ki se nanašajo na zastopanje interesov Republike Slovenije v Evropski uniji, na energetski dodatek, znižanje ddv na vse energente, povišanje zneska pomoči gospodarstvu in kmetijstvu in na odstop od namena sprememb Zakona o dohodnini kot je predstavil že tudi predlagatelj. Kot Vlada se vsekakor strinjamo, da gre za področje, ki je izredno aktualno in mu v zadnjem obdobju namenjamo veliko časa in nenazadnje tudi sredstev. Svoj mandat smo začeli v zahtevnih razmerah, v katerih se je treba spopadati zlasti z javnofinančnimi posledicami preteklih ukrepov, krize covid-19 in draginjskimi pritiski. Globalne gospodarske napovedi posebej za Evropo tudi v prihodnje niso ravno obetavne. Visoke cene energije in nestanovitnost hranita naraščajočo inflacijo in močno vplivata na podjetja in potrošnike vključno z najbolj ranljivimi in energetsko izpostavljenimi. Prav tako vedno bolj tudi se gospodinjstva s srednje visokimi dohodki težje soočajo z naraščajočimi cenami.

Pri pripravi in sprejemanju ukrepov Vlada ravna odgovorno v korist vseh prebivalcev Slovenije sočasno z mislimi tudi usmerjenimi v prihodnost. V zadnjem času je bilo v vaši hiši ob dobrih razpravah in ob spodbudnih rezultatih glasovanj kar nekaj zakonodaje pospremljene skozi zakonodajni postopek in ta se ukvarja s spopadanjem s trenutnimi draginjskimi razmerami. To je dobro, saj kaže na skupno zavedanje zahtevnosti situacije in skupnega spopadanja z njo. Vlada je mnenja, da je sicer sprejemanje širokih in ne ciljanih ukrepov, ki bi prinašali koristi najširšemu krogu upravičencev lahko zagotovo všečno, a manj primerno in že v srednjeročno lahko neugodno za ravnovesje in vzdržljivost ter nenazadnje za blaginjo ljudi. Treba je poudariti in opozoriti, da Vlada na eni strani pripravlja in sprejema ukrepe, ki so namenjeni vsem, a jih pogosto kar nekoliko zanemarimo in vidimo zgolj tiste ukrepe, ki predstavljajo zgolj neposredno plačilo, spodbudo posameznikom. Kot primere splošnih pomoči lahko omenimo več ukrepov tako na davčnem kot na ostalih področjih. Tako smo znižali stopnjo ddv na tiste energente, za katere je to po Evropski direktivi sploh mogoče. Znižali smo trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve po evropski direktivi. Na drugi strani smo omejili višino marž za pogonska goriva in po novem tudi kurilnega olja ter vzpostavili regulacijo trga skupaj z električno energijo in zemeljskim plinom. Gre torej za komplementarne ukrepe, saj sami v svoji pretirani splošnosti zagotovo ne bi dosegli cilja. Primeroma pri ddv, če bi se zgolj reguliral oziroma znižal ddv, v kolikor ni sočasne regulacije cen se običajno pretežni del ugodnosti, ki naj bi se poznale pri končnem potrošniku prelije seveda nižje v verigo dodane vrednosti in se kaže v maržah pri tistih, ki so morda take dvige sploh povzročili. Dodatno preko direktnih spodbud, plačil oziroma ukrepov dosegamo najbolj ranljive oziroma prizadete skupine. V to skupino ukrepov uvrščamo draginjski dodatek, in nenazadnje tudi včeraj potrjeni začasni dvig otroških dodatkov, za katerega upamo, da ga boste tudi podprli, in nenazadnje tudi spremembo Zakona o dohodnini, ki preko višje dodatne splošne olajšave in dviga meje dohodka za upravičenost, povečuje razpoložljivi dohodek zavezancem z nižjimi dohodki.

Spoštovani, Vlada je podrobno preučila priporočila, ki jih je pripravila skupina poslank in poslancev, in ugotovila, da tako skupno, kot posamično priporočila ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov, s katerimi se soočamo. Vsekakor pa lahko rečemo, da Vlado čakajo še številni izzivi, h katerim bomo preudarno pristopili in pripravili ukrepe, in sicer na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti uporabi javnofinančnih sredstev.

Naj pa vendarle že v uvodu, poleg tega, kar pravi mnenje, dodam, da so tovrstne razprave, kot ji bomo najbrž priča danes, dobrodošel podij za predstavitev mnenj, pogledov in alternativnih rešitev, da bomo skupaj zmogli bolje preseči izzive, ki so pred nami. Da je razprava pomembna, kot že prej omenjamo, kažemo tudi s prisotnostjo različnih resorjev, da bo lahko ta razprava danes kar najbolj bogata.

Hvala.

Hvala.

Želi morda besedo še kdo od vabljenih? Se boste kasneje vključevali v razpravo? Morda predstavnika društva HSI, GEN-I, želita besedo, ali bosta pristopila k besedi potem v razpravi? /glas iz ozadja/ Aha, samo v tej fazi se razprava lahko izvede. Vabljeni, zunanji.

Lepo pozdravljeni! (Marko Štrigelj, Holding Slovenske elektrarne.)

Mogoče bi se tu samo na ta energetski del osredotočil. Verjamem, da bo kolega Paravan tudi že kaj dodal.

Kar se tiče regulacije gospodinjskih kupcev in malih poslovnih kupcev. Mi smo v skupini HSE naslovili na SDH potrebne ukrepe, s katerimi lahko to izvajamo.

Kar se tiče električne energije, jo imamo zagotovljeno, tako da menimo, da je iz vidika HSE ukrep uresničljiv in bistveno ne posega v neko poslovanje družbe. To je prvi del mogoče, ki ga izpostavimo.

Drugi del, kar se tiče regulacije poslovnih kupcev se mi v skupini HSE zelo težko ne opredeljujemo. Jaz verjame, da kot je že predlagatelj povedal, in kot je že tudi Vlada izpostavila, je to potrebno urediti na nivoju Evropske unije. Moramo pa se predvsem zavedati, strategije prodaje lastne proizvodnje, ki jo izvajata tako skupina HSE, kot skupina GEN, je specifična in je pač predvsem naslavljamo mogoče na Vlado, da preuči ta moment, kakšne so zmožnosti.

Mi se zavedamo strateškega pomena, ki ga imamo v državi. Zavedamo se pomena energetske neodvisnosti. Se vsekakor se tudi zavedamo, da so cene, ki so v tem trenutku visoke, ne rečem, tudi za nas previsoke in tudi nam ne ustrezajo, ker se zavedamo, kaj za sabo vse skupaj potegne. Mi bomo seveda po svojih močeh poskušali pomagati, da se stanje čim prej normalizira. Zavedamo se, kaj te cene pomenijo za gospodarstvo. V tem trenutku smo pristopili tudi povečano strateških zalog v Premogovniku Velenje, ki bo omogočalo večjo proizvodnjo električne energije v zadnjem kvartalu leta 2022 in v prvem 2023. Pravi, delamo vse, kar je v naši moči, da se poveča proizvodnja, da se poveča samozadostnost v Republiki Sloveniji.

Kar se tiče naših, mogoče za zaključek, še dveh retail družb EC, Energija plus. Mi smo pripravili vse ukrepe, ki so potrebni, da bota te dve družbi lahko vzdržno poslovali tudi v letu 2023 in seveda zagotavljala vse, kar je pač ta uredba tudi zapovedala.

Tako da, mi v skupini HSE ocenjujemo ukrepe kot izvedljive in ustrezne.

Hvala.

Hvala.

Želi še besedo dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja, družbe GEN-I d. o. o., izvolite.

Hvala. In lep pozdrav še z moje strani!

Jaz sem razumel, da sem bil povabljen, vezan na to 1. točko oziroma ta prvi Predlog, ki se nanaša na spremembo formule za izračun cene električne energije, tako da bi se potem omejil s komentarjem ali pa z razlago na ta del. Definitivno smo v času ene zelo velike energetske krize, ki ima vpliv in ki jo vidimo skozi cene električne energije, sploh terminske cene in te stvari seveda vplivajo na inflacijo tudi. Pri tem bi rad poudaril, da obstaja ali pa tudi ko opažam celotno diskusijo, razpravo, medije, obstaja ena diskrepanca med tem, kaj je danes dejansko stanje na veleprodajnih trgih, to je tisto kar je na evropskem trgu, kar smo mi kot firme soočeni in kar je tisto, kar plačujejo končni odjemalci. Če pogledamo kaj plačujejo končni odjemalci, se ti porasti cen iz veleprodajnih trgov na maloprodajne trge še niti približno niso prelili. So se v eni določeni meri, niti približno pa ne v takšni meri, kot so zaznani na veleprodajnih trgih. Če se prelijejo ti efekti na maloprodajne trge, je to taka katastrofa, da vam danes ne morem povedati kako so te cenovne razlike velike. Tako, da zaradi tega je, s tega gledišča in tudi če primerjamo ali pa če gledamo kaj se dogaja s cenami na maloprodajnih trgih v Evropi in kaj v Sloveniji, vam bom postregel z zadnjimi podatki, ki jih razberemo iz indikatorja inflacije. Te imamo julij 2022 je povprečna cena električne energije v državah v 27-erici držav 312 evrov po megavatni uri, to je z davkom skupaj. Potem pa obstajata dva bloka ali pa dve skupini držav zahodnoevropske, pa centralna Evropa, pa potem te bolj vzhodnoevropske države. No in te zahodnoevropske države so bistveno bolj dvignile tudi že cene, ker pač tudi imajo takšne trge, kjer so ti porasti višji in tam v teh zahodnoevropskih državah je ta cena 361 evrov, medtem ko v vzhodnoevropskih državah, dajmo reči ta približno deset držav od Baltika dol do Grčije, kjer bi zajeli v tej primerjavi še nas, je pa na 202 evrih. V Sloveniji ti porasti v primerjavi z oziroma te cene v primerjavi z nekim recimo da rečemo z januarjem 2021, to je predno se je ta kriza začela, vidimo da je porast v Evropi bil teh cen za 39 %, v zahodnoevropskih državah za 44 %, v vzhodnoevropskih manj za 32, v Sloveniji za 29. Se pravi, cene v Sloveniji danes niso nič bistveno ne odstopajo na maloprodajnem trgu in so nekako zelo primerljive s podobnimi državami. Te cene veljajo za julij 2022, od takrat so se cene znižale iz dveh razlogov, ena je zaradi regulacije vlade, se pravi s 1. septembrom naprej je kar nekaj dobaviteljev moralo spustiti cene, zato ker so imeli te cene nad kapico, ki jo je določila vlada. Druga stvar je pa znižana stopnja DDV-ja. Tako, da s tega gledišča lahko pričakujemo, da že septembrske številke bodo pomenile bistveno nižjo ceno elektrike in to bo verjetno tudi bi morala imeti nek pozitivni vpliv na inflacijo. Zdaj, seveda to je pri vsem tem skupaj bi rad izpostavil kaj je ključni vzrok te krize in da takšni posegi, regulirani posegi na trg seveda blažijo efekt do končnih potrošnikov, kar je prav, tukaj dejansko politika zaščiti državljane. Bi pa rad poudaril, da to ni dovolj. Zaradi tega, ker to kar mi danes vidimo v energetiki sta dve krizi in bi vam rad to predstavil, da boste te stvari razumeli. Je kriza razpoložljivosti energije in potem je cenovna kriza. Zaradi krize razpoložljivosti energije, ki je primarno povzročena zaradi dogajanj v Ukrajini, pa odnosom Rusije do Evrope, ki je pa zmanjšala uvoz plina, pa še sploh na področju električne energije še dodatnih vplivov, slaba hidrologija letos, ogromno težav jedrskih elektrarn v Franciji, do tega da je Nemčija zdaj vrsto let ugašala jedrske elektrarne in obnovljivi viri so samo te kompenzirali, ne pa da bi dodatno prirasli. Se pravi, ko vse te stvari seštejemo skupaj, vidimo, da na strani ponudbe imamo pač premalo energije in zaradi tega, ker imamo to krizo razpoložljivosti, se to reflektira v cenah, se pravi v cenovni krizi in zato so cene na veleprodajnih trgih dobesedno podivjale. Torej, če hočemo mi te krizne razmere razrešiti, se moramo fokusirati v korenine problema in korenina problema je kriza razpoložljivosti. Krize razpoložljivosti, bom še enkrat poudaril, danes še ni, so samo obeti, da jo bomo imeli, kdaj jo bomo imeli pozimi, takrat, kadar bo pri določenih scenarijih, če bo hudo mraz, če bo prišlo do določenih izpadov enot, bomo imeli potem probleme, da preprosto ne bomo imeli dovolj energije, ki bi pokrila potrebe in potem bomo imeli resne težave in zato se te stvari in ta negotovost odraža v cenovni krizi, ki pa je na veleprodajnih trgih prisotna že danes, v nekaterih primerih pri nekaterih odjemalcih tudi že danes tisti, ki niso imeli zaklenjenih pogodb ali pa zakupljene energije, ampak teh je relativno malo. Bo pa teh zelo, zelo veliko od 1. januarja naprej, se pravi 1. januarja in v februarju, takrat bo ta stvar udarila po gospodarstvu in naprej. Tako, da zaradi tega je potrebno razrešiti to krizo razpoložljivosti in to na ta način, da se na eni strani naredi vse, da se dvigne proizvodnja in na drugi strani naredi vse, da se kontrolirano spusti odjem. In šele, ko bomo to naredili, potem bomo se dobro pripravljali na te krizne razmere pozimi in dejansko potem tudi vplivali na to, da bomo ceno znižali. Zdaj pa, če grem še do tega predloga glede formule izračuna. Jaz iz razbranega gradiva ne razumem točno kaj pomeni ta formula izračuna cen. Se pravi, težko komentiram, ke ne razumem točno katera formula je tukaj mišljena. Zdaj bom poskušal ugibati, da gre to za model trga, kakšen eksistira in to je model trga, ki določa, da ceno na trgu določajo mejne enote in ker so mejne enote po navadi tiste najdražje enote, ki so angažirane in te enote pa so danes praviloma plinske enote in dejansko zaradi visoke cene plina potem pač dvigajo vse te cene navzgor, si predstavljam, da gre ne za formulo, ker tu ni neke formule, ampak za model delovanja trga. No, ta model delovanja trga, mislim, da že nekaj mesecev obstajajo debate v Evropi, na kakšen način te efekte ublažiti, na kakšen način poseči na sam trg, s ciljem, da se ti kratkoročni posegi, ki so zaradi krize, so premišljeni, ker če so nepremišljeni, lahko povzročijo več škode kot koristi, Tako da zaradi tega, tukaj je zelo veliko debat bilo, zelo veliko predlogov, tudi Evropska komisija je tudi v zadnjem svežnju, ta, ki je v sredo prišel ven, so dajali določene predloge, ker so dejansko ravno v tej te mejne stroške posameznim enotam, to je tiste, ki niso imele porasta zaradi vhodnih energentov, so postavljale kapico in zniževale. Se pravi, vse te stvari se že dogaja in tudi, kot mislim, Slovenija zelo aktivno tukaj sodeluje in te stvari podpira. Je pa tu zmeraj hudič v detajlih, tako da zaradi tega jaz težko samo ta stavek komentiram, ker ne razumem prav točno, kaj eksaktno je mišljeno. Hvala.