Gospa najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!

Dovolite mi, da poskušam v nekaj stavkih obrazložiti razloge za sklic izredne seje Državnega zbora, ki mislim, da je nujno potrebna glede na stanje v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji in da poiščemo skupne rešitve kako bolj nasloviti probleme, lahko bi rekel izrazito velike inflacije v Sloveniji, glede tudi na pogled z Evropsko unijo in predvsem na evroobmočje. V avgust 2022 je po podatkih Statističnega urada Eurostat, torej inflacija je bila v območju evra na letnem nivoju celo presegla 9,1 %, kar je nova rekordna raven. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije Republika Slovenija v juliju 2022 zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu, po celo po avgustu 1995. Avgusta 2022 je bila inflacija na letni ravni 11 %, v istem obdobju lani pa je bila letna inflacija 2,1%, torej je bila povprečna rast inflacije kar 8,2 %. Cene blaga so bile v povprečju višje 13,9 %, cena storitev za 5,5 %, blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 % in poltrajno blago za 3,3 %. Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane, celo za 14 %, in sicer najbolj kruh in izdelki iz žit za 16 %, meso 14 %, mleko, sir in jajca za 16,2 %. Seveda govorim, lahko bi rekel, relevantne podatke za mesec avgust, za mesec september še seveda nimamo, ki pa so seveda lahko, bi rekel, tudi občutno še večji. Življenjske potrebščine, letna rast cen merjenja torej s harmonizirani indeksom življenjskih potrebščin je bila 11,5 %, v avgustu lanskega leta je bila, je bil ta indeks 2,1 %. Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,3 %, cene storitev za 6,1 %, blago dnevne porabe je bilo dražje za 18,3 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 4,1 %. Torej

letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članica ekonomske in monetarne unije, to so države članice, ki kot valuto uporabljajo torej evro, julija 8,9 %, v samih državah vseh članicah Evropske unije pa 9,8 %, v Sloveniji je ta znašal 11,7 %. Izhajajoč iz navedeno je jasno, da je inflacija Republike Slovenije daleč nad povprečjem Evropske unije in tudi nad povprečjem euroobmočja. Naj povem za podatek, da je naraščanje inflacije, lahko bi rekel v lanskem letu v recimo mesecu oktobru je bila inflacija na 3 %, v januarju, torej v vseh po podražitvah v 5,8 %, februarja je bila letošnjega leta 6,9 % z, lahko bi rekel, z izredno trdimi regulatarnimi ukrepi Janševe odhajajoče vlade je ta znižala se na 5,4 % v marcu, v aprilu je še bila 6,9 %, v maju, torej po prenosu Vlade in ko je Vlada prevzela, torej Vlada Roberta Goloba, pa se ta, lahko bi rekel, rapidno vseskozi dviguje. Energenti seveda so k inflaciji po vsej verjetnosti tudi v vseh ostalih evropskih članicah, ne samo v Sloveniji, največ vplivali, približno 4,1 odstotne točke. Torej prispevali so višje cene goriv in energije, in sicer za 36,7 procenta, trda goriva so se podražila v tem času za 66,6 procenta, plin za 47,4 procente, tekoča goriva za skoraj 41 procentov, toplotna energija za 40 procentov, elektrika za 33 procentov, te je gorivo emazija za osebna vozila za 29,7 procentov.

Lahko bi rekel, da se v Sloveniji kot drugod po svetu soočamo s podražitvijo energentov, zato vse več držav sprejema ukrepe zaradi energetske krize. Energetska draginja in to bo tudi v prihodnosti najbolj prizadela, torej, najranljivejša gospodinjstva, predvsem pa, ponavljam, veliko in zelo ranljivo tudi slovensko gospodarstvo z relativno nizko dodano vrednostjo in fiksna cena energije je za slovenski gospodarski sistem v celoti, v katerem imamo več kot 90 procentov manjših podjetij, lahko bi rekel, lahko celo usodna v naslednjih mesecih.

Vlada je predlagala in sprejela določene ukrepe za blažitev energetske blaginje, vendar pa ti ukrepi naslavljajo zgolj, zgolj zelo ozek krog upravičencev. Ukrepi ne naslavljajo celotnega prebivalstva. Za primer lahko izpostavimo enkratni energetski dodatek, ki je bil do zdaj izplačan, ki ne naslavlja recimo upokojencev, velikih družin, oseb z minimalno plačo in tako dalje. Prav tako Vlada ni predlagala začasnega znižanja stopnje davka na dodano vrednost za energente, recimo na 5 procentov, kar je posebno nižja stopnja DDV-ja, čeprav to omogoča pravo Evropske unije.

Povišanje cen energentov neposredno seveda vpliva tudi na poslovanje gospodarstva in kmetijstva. Posebej je Vlada pozabila, v vseh teh mesecih, tudi na slovenskega kmeta, predvsem na strukturo slovenskega kmetijstva, ki ima v veliki meri manjša kmetijska posestva, relativno povprečna velikost v Sloveniji še vedno približno kmetijskega posestva, na dobrih 7 hektarjev. Vemo, da so se recimo samo gnojila, recimo primer ureje(?), ki je bila recimo v letu 2019, ko sem sam predsedoval Evropski uniji, takrat sem bil s temi podatki nekako najbolj na tekočem, je bila cena ureje(?) recimo 340 evrov, danes je cena ureje, za tono govorim, seveda, več kot tisoč 400 evrov. Lahko bi rekel in tukaj imamo faktor rasti približno 350. Ne glede na navedeno pa sprejeti zakon torej ne rešuje problema recimo gospodarstva, saj je pomoč omejena zgolj na 40 milijonov evrov. Torej zakon, ki ste ga sprejeli in še teh 40 milijonov evrov je vezanih delno na leto, ki odhaja, torej na leto 2022 in na kompletno leto 2023.

Torej, Republika Slovenija je polnopravna članica, spoštovani kolegice in kolegi, Evropske unije, vendar moram priznati, da se njen glas v času trenutne Vlade, je premalo slišan, predvsem zaradi neodločne zunanje politike, Republika Slovenija mora v Evropski uniji jasno in odločno izražati svoja stališča. Še toliko bolj pomembno, kot je bilo to v času, ko se torej soočamo z visoko inflacijo in povišanjem cen energentov. V času, ko smo odhajali, lahko bi rekel, ko je bil Covid v, lahko bi rekel v, na vrhuncu, ko je Evropska unija pripravljala tako, tako imenovane ukrepe tudi za okrevanje, je predsednik Vlade, gospod Janša, igral eno izmed odločilnih vlog v tistem času in pa tudi številni njegovi kolegi, predvsem iz vzhodnega, iz vzhodnih držav in na račun tega imamo danes, lahko bi rekel, pripravljenih celo vrsto projektov, ki bodo pomembno vplivali na razvoj številnih sistemov in podsistemov v Republiki Sloveniji.

Na tej točki moram izpostaviti primer cene električne energije, ki se bo lahko znižala, ko se bo na evropskem trgu spremenila predvsem formula, ki bi morali zastopati za izračun cene električne energije, ki se sedaj računa predvsem na podlagi zemeljskega plina in predstavlja 10 procentov energentov. V nadaljevanju, v kolikor bo debata stekla, bom poskušal obrazložiti stanje v Evropski uniji ravno na podlagi energetike, do kod smo prišli, kaj so ključni problemi, ki jih vidimo v Slovenski demokratski stranki.

Za konec pa naj povem še, tisti del davčne zakonodaje, ki mislim, da je potreben. Pri 11,7 procentni letni inflaciji, spoštovani kolegice in kolegi, jaz upam, da se zavedamo, da je, da so prihranki ljudi, ki jih imajo na bankah, se znižali prav za to vrednost, da so se pokojnine, ki smo jih zviševali v Janševi vladi, v bistvu padle, so celo nominalno sedaj nižje kot so bile, recimo, pred dvema letoma, da so celo plače javnih uslužbencev, tukaj moram priznati, prvič, imamo legitimne zadeve javnega sektorja, dejansko so tudi, bi lahko rekel, odšle več kot 10 procentov plač tudi javnih uslužbencev, celo vrsto ljudi, ki dela, tudi v javnem sektorju in je slabo plačana v javnem sektorju ne, in neukrepanje Vlade: v prvih treh mesecih ali pa ob tem, da so sproščali, pa lahko bi rekel, zelo trdo regulacijo, ki smo jo mi takrat sprejeli in so vplivali, da je inflacija v Sloveniji torej dodatno se povečala, kar je bilo nepotrebno. Stroški, seveda so bili stroški pod nabavno ceno recimo energentov z močno regulacijo takrat, so bili stroški, da smo plačali odškodnino Petrolu, vsem ostalim podjetje, ampak to je bilo nekaj deset milijonov. Danes so ti stroški, če pogledamo samo plače javnega sektorja, če pogledamo, da se je inflacija dodatno nepotrebno zvišala v Sloveniji za 4 do 5 %, približno 300 milijonov. Škoda, ki ste jo pa naredili, pa je več kot 1 milijarda. Več kot 1 milijarda škode za tako imenovano mehko regulacijo v prvih treh mesecih delovanja Golobove Vlade. Več kot 1 milijarda, kolega. Če poznate makroekonomijo, če poznate ukrepe, kaj pomeni 5 % dodatna inflacija, ki je bila nepotrebna v tem času, ob državi, ki ima več kot 80 procentov samooskrbe z električno energijo, ki ima relativno solidno razpršene tudi dobavitelje, kar se tiče plina, je ta podatek lahko, bi rekel, lahko bi rekel kar velik.

Zdaj, priporočila, ki jih predlagamo Vladi.

Prvič. Državni zbor priporoča Vladi, da se kot polnopravna članica Evropske unije zastopa interes Republike Slovenije in tako spodbudi Evropsko komisijo, da se na evropskem trgu spremeni formula izračuna cene električne energije. To priporočilo bom poskušal v nadaljevanju posebej obrazložiti, na kakšen način je sploh do tega prišlo na tleh Evropske unije, kdo je lobiral za to, da se je cena plina takrat postavlja v sam izračun elekt…, tudi v samo formulo izračuna električne energije in tako naprej.

Drugič, priporočilo. Državni zbor priporoča Vladi, da energetski dodatek nameni vsem državljanom in državljankam. Vujini, ne glede na to, da bomo lahko pogledali primerjalno analizo sosednjih držav. Recimo v Avstriji in ostalih državah, vsi državljani in državljanke so v tej draginji bili nekako obravnavani. V Sloveniji samo posamezne skupine.

Tretjič. Državni zbor priporoča Vladi, da zakonsko določene dajatve na energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 odstotkov. Povedal sem, pravo Evropske unije to določa. Naj povem, da celo nekatere države imajo v, to je celo tudi v načrtu, da bodo oprostili DDV, glede na to, da se razglasijo izredne razmere na podlagi katerih je to mogoče in določeno pravo, tudi določene določbe prava Evropske unije ne veljajo.

Četrtič. Državni zbor priporoča Vladi, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in tudi kmetijstvu, ter v pomoč vključi vse energente, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti. Spoštovani kolegi in kolegice. V Sloveniji se ljudje in kmetje, gospodarstva in tudi gospodinjstva ne uporabljajo samo plina in električne energije. Številni na razpršenem delu Slovenije, govorim na podeželju, za kurjavo uporabljajo lahko kurilno olje, uporabljajo drva, pelete, lesne sekance, uporabljajo utekočinjen naftni plin in še celo vrsto energentov, ki niso bili zajeti v nobeni od pomoči. Amandmaje, ki smo jih pripravili pri zadnji 40 milijonski pomoči, torej kjer smo dali kot amandma že na začetku zakona, da se v besedno zvezo namesto plina in elektrike, vključi besedna zveza energenti. Seveda ste gladko zavrnili, kljub temu, da smo v Slovenski demokratski stranki to podprli, na koncu, ker menimo, da vsak tak ukrep, kljub temu, da je, da je slab ali pa pomanjkljiv, da je vseeno toliko dobrodošel, da vsaj malo omejimo inflacijo, ki je daleč nadpovprečno v Evropski uniji.

Kot peti, peto priporočilo, pa s tem bom tudi končal. Državni zbor priporoča Vladi, da odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele Zakona o dohodnini, na podlagi katere se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 zvišala na 7 tisoč 500 evrov. Zaradi česa? Verjamemo, da boste prihranke našli v državnem proračunu ob dejstvu, da vam je Janševa vlada pustila na zakladniškem računu 9,1 milijarde evrov, ki smo si jih lahko sposodili glede na vrhunske bonitetne ocene, ki smo si jih priborili zaradi odločnih ukrepov v zadnjih dveh letih Vlade, torej imate na računu zakladniških računov 9,1 milijarde evrov za pomoč slovenskemu gospodinjstvu, slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu kmetu.

Toliko z moje strani v tem delu. Najlepša hvala.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočil proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in opozorila na nekaj nejasnosti pri posameznih točkah priporočila, kar je z vloženima amandmajema tudi odpravljeno.

Hvala.

Najlepša hvala. Hvala za besedo.

Glede na to, da se dosti tem, ki so nekako v tem gradivu se nanaša na področja, ki so v tesni domeni z Ministrstvom za finance smo bili mi nekako tisti integrator vseh stališč, ki so bila, potem tudi posredovana v Državni zbor, zato bi si dovolil tudi jaz nekako narediti ta uvod. Potem pa za razpravo naprej pa kot vidite je kar široka zasedba, kar kaže tudi na to, da take razprave v časih, ki so jemljemo seveda resno.

Tako da, spoštovana predsednica, poslanke, poslanci pa tudi seveda ostali prisotni Vlada Republike Slovenije je pripravila mnenje na predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagatelji ponudijo pet priporočil, ki se nanašajo na zastopanje interesov Republike Slovenije v Evropski uniji, na energetski dodatek, znižanje ddv na vse energente, povišanje zneska pomoči gospodarstvu in kmetijstvu in na odstop od namena sprememb Zakona o dohodnini kot je predstavil že tudi predlagatelj. Kot Vlada se vsekakor strinjamo, da gre za področje, ki je izredno aktualno in mu v zadnjem obdobju namenjamo veliko časa in nenazadnje tudi sredstev. Svoj mandat smo začeli v zahtevnih razmerah, v katerih se je treba spopadati zlasti z javnofinančnimi posledicami preteklih ukrepov, krize covid-19 in draginjskimi pritiski. Globalne gospodarske napovedi posebej za Evropo tudi v prihodnje niso ravno obetavne. Visoke cene energije in nestanovitnost hranita naraščajočo inflacijo in močno vplivata na podjetja in potrošnike vključno z najbolj ranljivimi in energetsko izpostavljenimi. Prav tako vedno bolj tudi se gospodinjstva s srednje visokimi dohodki težje soočajo z naraščajočimi cenami.

Pri pripravi in sprejemanju ukrepov Vlada ravna odgovorno v korist vseh prebivalcev Slovenije sočasno z mislimi tudi usmerjenimi v prihodnost. V zadnjem času je bilo v vaši hiši ob dobrih razpravah in ob spodbudnih rezultatih glasovanj kar nekaj zakonodaje pospremljene skozi zakonodajni postopek in ta se ukvarja s spopadanjem s trenutnimi draginjskimi razmerami. To je dobro, saj kaže na skupno zavedanje zahtevnosti situacije in skupnega spopadanja z njo. Vlada je mnenja, da je sicer sprejemanje širokih in ne ciljanih ukrepov, ki bi prinašali koristi najširšemu krogu upravičencev lahko zagotovo všečno, a manj primerno in že v srednjeročno lahko neugodno za ravnovesje in vzdržljivost ter nenazadnje za blaginjo ljudi. Treba je poudariti in opozoriti, da Vlada na eni strani pripravlja in sprejema ukrepe, ki so namenjeni vsem, a jih pogosto kar nekoliko zanemarimo in vidimo zgolj tiste ukrepe, ki predstavljajo zgolj neposredno plačilo, spodbudo posameznikom. Kot primere splošnih pomoči lahko omenimo več ukrepov tako na davčnem kot na ostalih področjih. Tako smo znižali stopnjo ddv na tiste energente, za katere je to po Evropski direktivi sploh mogoče. Znižali smo trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve po evropski direktivi. Na drugi strani smo omejili višino marž za pogonska goriva in po novem tudi kurilnega olja ter vzpostavili regulacijo trga skupaj z električno energijo in zemeljskim plinom. Gre torej za komplementarne ukrepe, saj sami v svoji pretirani splošnosti zagotovo ne bi dosegli cilja. Primeroma pri ddv, če bi se zgolj reguliral oziroma znižal ddv, v kolikor ni sočasne regulacije cen se običajno pretežni del ugodnosti, ki naj bi se poznale pri končnem potrošniku prelije seveda nižje v verigo dodane vrednosti in se kaže v maržah pri tistih, ki so morda take dvige sploh povzročili. Dodatno preko direktnih spodbud, plačil oziroma ukrepov dosegamo najbolj ranljive oziroma prizadete skupine. V to skupino ukrepov uvrščamo draginjski dodatek, in nenazadnje tudi včeraj potrjeni začasni dvig otroških dodatkov, za katerega upamo, da ga boste tudi podprli, in nenazadnje tudi spremembo Zakona o dohodnini, ki preko višje dodatne splošne olajšave in dviga meje dohodka za upravičenost, povečuje razpoložljivi dohodek zavezancem z nižjimi dohodki.

Spoštovani, Vlada je podrobno preučila priporočila, ki jih je pripravila skupina poslank in poslancev, in ugotovila, da tako skupno, kot posamično priporočila ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov, s katerimi se soočamo. Vsekakor pa lahko rečemo, da Vlado čakajo še številni izzivi, h katerim bomo preudarno pristopili in pripravili ukrepe, in sicer na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti uporabi javnofinančnih sredstev.

Naj pa vendarle že v uvodu, poleg tega, kar pravi mnenje, dodam, da so tovrstne razprave, kot ji bomo najbrž priča danes, dobrodošel podij za predstavitev mnenj, pogledov in alternativnih rešitev, da bomo skupaj zmogli bolje preseči izzive, ki so pred nami. Da je razprava pomembna, kot že prej omenjamo, kažemo tudi s prisotnostjo različnih resorjev, da bo lahko ta razprava danes kar najbolj bogata.

Hvala.

Lepo pozdravljeni! (Marko Štrigelj, Holding Slovenske elektrarne.)

Mogoče bi se tu samo na ta energetski del osredotočil. Verjamem, da bo kolega Paravan tudi že kaj dodal.

Kar se tiče regulacije gospodinjskih kupcev in malih poslovnih kupcev. Mi smo v skupini HSE naslovili na SDH potrebne ukrepe, s katerimi lahko to izvajamo.

Kar se tiče električne energije, jo imamo zagotovljeno, tako da menimo, da je iz vidika HSE ukrep uresničljiv in bistveno ne posega v neko poslovanje družbe. To je prvi del mogoče, ki ga izpostavimo.

Drugi del, kar se tiče regulacije poslovnih kupcev se mi v skupini HSE zelo težko ne opredeljujemo. Jaz verjame, da kot je že predlagatelj povedal, in kot je že tudi Vlada izpostavila, je to potrebno urediti na nivoju Evropske unije. Moramo pa se predvsem zavedati, strategije prodaje lastne proizvodnje, ki jo izvajata tako skupina HSE, kot skupina GEN, je specifična in je pač predvsem naslavljamo mogoče na Vlado, da preuči ta moment, kakšne so zmožnosti.

Mi se zavedamo strateškega pomena, ki ga imamo v državi. Zavedamo se pomena energetske neodvisnosti. Se vsekakor se tudi zavedamo, da so cene, ki so v tem trenutku visoke, ne rečem, tudi za nas previsoke in tudi nam ne ustrezajo, ker se zavedamo, kaj za sabo vse skupaj potegne. Mi bomo seveda po svojih močeh poskušali pomagati, da se stanje čim prej normalizira. Zavedamo se, kaj te cene pomenijo za gospodarstvo. V tem trenutku smo pristopili tudi povečano strateških zalog v Premogovniku Velenje, ki bo omogočalo večjo proizvodnjo električne energije v zadnjem kvartalu leta 2022 in v prvem 2023. Pravi, delamo vse, kar je v naši moči, da se poveča proizvodnja, da se poveča samozadostnost v Republiki Sloveniji.

Kar se tiče naših, mogoče za zaključek, še dveh retail družb EC, Energija plus. Mi smo pripravili vse ukrepe, ki so potrebni, da bota te dve družbi lahko vzdržno poslovali tudi v letu 2023 in seveda zagotavljala vse, kar je pač ta uredba tudi zapovedala.

Tako da, mi v skupini HSE ocenjujemo ukrepe kot izvedljive in ustrezne.

Hvala.

Hvala. In lep pozdrav še z moje strani!

Jaz sem razumel, da sem bil povabljen, vezan na to 1. točko oziroma ta prvi Predlog, ki se nanaša na spremembo formule za izračun cene električne energije, tako da bi se potem omejil s komentarjem ali pa z razlago na ta del. Definitivno smo v času ene zelo velike energetske krize, ki ima vpliv in ki jo vidimo skozi cene električne energije, sploh terminske cene in te stvari seveda vplivajo na inflacijo tudi. Pri tem bi rad poudaril, da obstaja ali pa tudi ko opažam celotno diskusijo, razpravo, medije, obstaja ena diskrepanca med tem, kaj je danes dejansko stanje na veleprodajnih trgih, to je tisto kar je na evropskem trgu, kar smo mi kot firme soočeni in kar je tisto, kar plačujejo končni odjemalci. Če pogledamo kaj plačujejo končni odjemalci, se ti porasti cen iz veleprodajnih trgov na maloprodajne trge še niti približno niso prelili. So se v eni določeni meri, niti približno pa ne v takšni meri, kot so zaznani na veleprodajnih trgih. Če se prelijejo ti efekti na maloprodajne trge, je to taka katastrofa, da vam danes ne morem povedati kako so te cenovne razlike velike. Tako, da zaradi tega je, s tega gledišča in tudi če primerjamo ali pa če gledamo kaj se dogaja s cenami na maloprodajnih trgih v Evropi in kaj v Sloveniji, vam bom postregel z zadnjimi podatki, ki jih razberemo iz indikatorja inflacije. Te imamo julij 2022 je povprečna cena električne energije v državah v 27-erici držav 312 evrov po megavatni uri, to je z davkom skupaj. Potem pa obstajata dva bloka ali pa dve skupini držav zahodnoevropske, pa centralna Evropa, pa potem te bolj vzhodnoevropske države. No in te zahodnoevropske države so bistveno bolj dvignile tudi že cene, ker pač tudi imajo takšne trge, kjer so ti porasti višji in tam v teh zahodnoevropskih državah je ta cena 361 evrov, medtem ko v vzhodnoevropskih državah, dajmo reči ta približno deset držav od Baltika dol do Grčije, kjer bi zajeli v tej primerjavi še nas, je pa na 202 evrih. V Sloveniji ti porasti v primerjavi z oziroma te cene v primerjavi z nekim recimo da rečemo z januarjem 2021, to je predno se je ta kriza začela, vidimo da je porast v Evropi bil teh cen za 39 %, v zahodnoevropskih državah za 44 %, v vzhodnoevropskih manj za 32, v Sloveniji za 29. Se pravi, cene v Sloveniji danes niso nič bistveno ne odstopajo na maloprodajnem trgu in so nekako zelo primerljive s podobnimi državami. Te cene veljajo za julij 2022, od takrat so se cene znižale iz dveh razlogov, ena je zaradi regulacije vlade, se pravi s 1. septembrom naprej je kar nekaj dobaviteljev moralo spustiti cene, zato ker so imeli te cene nad kapico, ki jo je določila vlada. Druga stvar je pa znižana stopnja DDV-ja. Tako, da s tega gledišča lahko pričakujemo, da že septembrske številke bodo pomenile bistveno nižjo ceno elektrike in to bo verjetno tudi bi morala imeti nek pozitivni vpliv na inflacijo. Zdaj, seveda to je pri vsem tem skupaj bi rad izpostavil kaj je ključni vzrok te krize in da takšni posegi, regulirani posegi na trg seveda blažijo efekt do končnih potrošnikov, kar je prav, tukaj dejansko politika zaščiti državljane. Bi pa rad poudaril, da to ni dovolj. Zaradi tega, ker to kar mi danes vidimo v energetiki sta dve krizi in bi vam rad to predstavil, da boste te stvari razumeli. Je kriza razpoložljivosti energije in potem je cenovna kriza. Zaradi krize razpoložljivosti energije, ki je primarno povzročena zaradi dogajanj v Ukrajini, pa odnosom Rusije do Evrope, ki je pa zmanjšala uvoz plina, pa še sploh na področju električne energije še dodatnih vplivov, slaba hidrologija letos, ogromno težav jedrskih elektrarn v Franciji, do tega da je Nemčija zdaj vrsto let ugašala jedrske elektrarne in obnovljivi viri so samo te kompenzirali, ne pa da bi dodatno prirasli. Se pravi, ko vse te stvari seštejemo skupaj, vidimo, da na strani ponudbe imamo pač premalo energije in zaradi tega, ker imamo to krizo razpoložljivosti, se to reflektira v cenah, se pravi v cenovni krizi in zato so cene na veleprodajnih trgih dobesedno podivjale. Torej, če hočemo mi te krizne razmere razrešiti, se moramo fokusirati v korenine problema in korenina problema je kriza razpoložljivosti. Krize razpoložljivosti, bom še enkrat poudaril, danes še ni, so samo obeti, da jo bomo imeli, kdaj jo bomo imeli pozimi, takrat, kadar bo pri določenih scenarijih, če bo hudo mraz, če bo prišlo do določenih izpadov enot, bomo imeli potem probleme, da preprosto ne bomo imeli dovolj energije, ki bi pokrila potrebe in potem bomo imeli resne težave in zato se te stvari in ta negotovost odraža v cenovni krizi, ki pa je na veleprodajnih trgih prisotna že danes, v nekaterih primerih pri nekaterih odjemalcih tudi že danes tisti, ki niso imeli zaklenjenih pogodb ali pa zakupljene energije, ampak teh je relativno malo. Bo pa teh zelo, zelo veliko od 1. januarja naprej, se pravi 1. januarja in v februarju, takrat bo ta stvar udarila po gospodarstvu in naprej. Tako, da zaradi tega je potrebno razrešiti to krizo razpoložljivosti in to na ta način, da se na eni strani naredi vse, da se dvigne proizvodnja in na drugi strani naredi vse, da se kontrolirano spusti odjem. In šele, ko bomo to naredili, potem bomo se dobro pripravljali na te krizne razmere pozimi in dejansko potem tudi vplivali na to, da bomo ceno znižali. Zdaj pa, če grem še do tega predloga glede formule izračuna. Jaz iz razbranega gradiva ne razumem točno kaj pomeni ta formula izračuna cen. Se pravi, težko komentiram, ke ne razumem točno katera formula je tukaj mišljena. Zdaj bom poskušal ugibati, da gre to za model trga, kakšen eksistira in to je model trga, ki določa, da ceno na trgu določajo mejne enote in ker so mejne enote po navadi tiste najdražje enote, ki so angažirane in te enote pa so danes praviloma plinske enote in dejansko zaradi visoke cene plina potem pač dvigajo vse te cene navzgor, si predstavljam, da gre ne za formulo, ker tu ni neke formule, ampak za model delovanja trga. No, ta model delovanja trga, mislim, da že nekaj mesecev obstajajo debate v Evropi, na kakšen način te efekte ublažiti, na kakšen način poseči na sam trg, s ciljem, da se ti kratkoročni posegi, ki so zaradi krize, so premišljeni, ker če so nepremišljeni, lahko povzročijo več škode kot koristi, Tako da zaradi tega, tukaj je zelo veliko debat bilo, zelo veliko predlogov, tudi Evropska komisija je tudi v zadnjem svežnju, ta, ki je v sredo prišel ven, so dajali določene predloge, ker so dejansko ravno v tej te mejne stroške posameznim enotam, to je tiste, ki niso imele porasta zaradi vhodnih energentov, so postavljale kapico in zniževale. Se pravi, vse te stvari se že dogaja in tudi, kot mislim, Slovenija zelo aktivno tukaj sodeluje in te stvari podpira. Je pa tu zmeraj hudič v detajlih, tako da zaradi tega jaz težko samo ta stavek komentiram, ker ne razumem prav točno, kaj eksaktno je mišljeno. Hvala.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

No, saj to, kar je bilo nazadnje rečeno, če začnem kar s prvo točko, pa se bom potem najprej še osredotočila še na razne vzroke, ki so botrovali k tej krizi, ta formula. Kaj je to? To je popolnoma nekaj nedorečenega in težko se je takole pogovarjati, ampak gremo k vzrokom. Zdaj, predlagatelji v svojih priporočilih sicer popolnoma pravilno ugotavljajo, da je inflacija zelo visoka, da je huda, da prizadeva številne ljudi, mislim, vse več ljudi. To je inflacija, kot je nismo videli že tri desetletja in posledično je seveda tukaj draginja, posledično je torej, ki pač pritiska na, še posebej na ranljive sloje prebivalstva. Ampak, trenutna kriza ni, torej trenutna krizna situacija se poskuša predstavljati, kot da se je nekako razvila sama od sebe v nekem vakuumu in ima neke svoje zakonitosti, ki so pač neznane in se za to niti o njih ne govori oziroma ves čas se nekako razume, kot da je za to kriva izključno vojna v Ukrajini, ampak seveda stvari niso tako preproste. Trenutna kriza je povezana zlasti s krizo preskrbe z energenti, ki seveda ni nastala sama od sebe, ampak je posledica več desetletij trajajočih neoliberalnih politik, katerih cilj je bil čim bolj zmanjšati vlogo držav pri proizvodnji in distribuciji energentov oziroma energije, preskrbo z energijo pa podrediti logiki prostega trga, na katerem se blago menjuje glede na sposobnost plačila. In kjer so socialno šibki vedno izpostavljeni najhujšim tveganjem in seveda se je prizadevala ves ta čas državo iz tega trga čim bolj umakniti. Gre torej za klasično zgodbo privatizacije, liberalizacije in deregulacije na nekih ideoloških temeljih. In ravno zadnjo epizodo tega, smo lahko opazovali prav pod Vlado, ki so jo vodili ti, ki danes predlagajo priporočila za blažitev posledic draginje, ko je njihova Vlada dokončno deregulirala cene naftnih derivatov. Koristi od tega so imeli seveda distributerji oziroma dva distributerja, ki imata v Sloveniji oligopol. In takoj, ko so se energenti začeli dražiti, kar je bilo pričakovano, smo morali nazaj uvesti regulacijo cen naftnih derivatov, poleg tega še električne energije, zemeljskega plina in sedaj bomo morali regulirati tudi cene drugih energentov.

Predlagatelji so sami takšne politike izvajali, ko so bili na Vladi. Ko so bili v opoziciji, pa bi zdaj pritiskali na Vlado, da takšne politike, ki so jih te vlade same izvajale, še bolj intenzivirajo, kar bo seveda imelo za posledico še večje socialno opustošenje države, kot smo mu že tako priča tekom tranzicije in še večje bogatenje peščice privilegirancev, ki so s to tranzicijo na žalost najbolj obogateli. To so pač stvari, o katerih se seveda zdaj gladko molči.

Inflacija in draginja torej, pa tudi ni seveda samo posledica notranjih politik Slovenije in drugih držav Evropske unije, je tudi posledica raznih imperialističnih zunanjih politik in se ne bom spuščala tako daleč, kaj vse pripelje do neke vojne, ki ima danes tako drastične, drastičen vpliv na celotno Evropo oziroma globalni vpliv, tudi če širše pogledamo preskrbo s hrano, ne samo z energenti. Mislim, seveda, situacija je danes katastrofalna, ampak če se politika misli resno lotevati stvari, je pa treba nasloviti v globino prave razloge za to in začeti spreminjati vzroke za to, da ne bomo ob vsaki taki krizi trpeli tovrstnih posledic, kot jih zdaj gledamo in še hujše bodo, če ne bomo reagirali. Skratka, kot seveda ne čudi, da predlagatelji nočejo govoriti o teh temeljnih vzrokih blaginje in krize, ker veselo prispevajo k tovrstnim politikam od kar obstajajo, se pravi že več kot 30 let. Tako tudi ni nič čudnega, da so njihovi predlogi za soočenje s krizo v bistvu samo nadaljevanje njihovih starih politik iz časa epidemije, s katerimi bi se metalo helikopterski denar vse povprek, ne glede na to, kdo ga v resnici potrebuje in kdo ne, seveda vse na račun siromašenja javne blagajne. Kaj se dogaja z javno blagajno, jih ne zanima. Kaj pomeni siromašenje javne blagajne za reveže, za vse več revnih v tej državi jih seveda očitno tudi ne zanima, čeprav se pretvarjajo populistično, da jih še kako skrbi ravno za najrevnejše. Pa gremo lepo po vrsti.

Prvi predlog priporočila je, da naj Vlada kot polnopravna članica zastopa interese Slovenije in spodbudi Evropsko komisijo, da se na evropskem trgu spremeni formula izračuna cen električne energije / nerazumljivo/ kakšna formula, spoštovani, na kak način. To je navadno frazarjenje, ki pa ne pomeni nič razen nekega populističnega besedičenja. Tule pa za nameček ravno ta Vlada je v Bruslju ravno pred nekaj dnevi - to lahko tudi državna sekretarka morda podrobneje razloži, sem se seznanila s tem - uspela prodreti z našim predlogom, z našo iniciativo posledica katere je, da je predsednica Evropske komisije napovedala evropske politike na tem področju na iniciativo Republike Slovenije in te Vlade, spoštovani predlagatelji.

Skratka, če gremo naprej. Drugi predlog priporočila je, da naj se energetski dodatek nameni vsem. Najprej je treba povedati, da smo bili ob sprejemanju Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva v Levici zelo kritični celo do lastne koalicije. Kot veste smo predlagali ta zakon popraviti, poskušali popraviti z amandmajem, ki pa ni bil sprejet. Torej ne govoriti, da smo v koaliciji kar nekritični in da kar nekaj počnemo. Zelo smo bili kritični in tukaj pač naj povemo, da naše ministrstvo že pripravlja zakon oziroma je pripravilo zakon - to smo včeraj slišali -, po katerem bodo draginjski dodatek prejeli vsi prejemniki otroškega dodatka, in tako naprej. Ampak tudi to še ni vse, skratka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zelo resno proučuje in razvija nadaljnje ukrepe in tako kot vsa Vlada trenutna dela na tem. Ampak seveda državne finance niso neskončne. Zakaj niso neskončne? Nič nam niste zapustili velike, močne, polne blagajne, kot ste se pohvalili, ampak ste jo krepko opustošili z raznimi nepremišljenimi ukrepi, ki so bili naravnani kot promocija pred volitvami. Spomnimo se samo kdaj ste pomagali ljudem s tistim dodatkom, ko je bila prva kriza, na katero smo opozarjali tik pred volitvami namesto takrat, ko je bila kurilna sezona. Pa smo takrat ne vem kaj vse počeli, da bi vas prepričali, da je ljudem treba dati ta dodatek, ta vaš helikopterski denar ali pa te vaše bombončke pravi čas, ne pa takrat, ko so reveži nekateri zmrzovali pozimi, potem so pa to dobili en teden pred volitvami kot lepo zapakirano bombonjero.

Drugi predlog priporočil torej, s katerim se predlaga energetski dodatek kar za vse je nesprejemljiv. Namreč, v tej krizi niso vsi enako ogroženi kot v nobeni ne. Nekateri recimo sploh niso ogroženi. Tisti, ki imajo dovolj denarja, sploh ne opazijo še te krize zares. Nekateri v tej krizi celo bogatijo, ne boste verjeli, ampak tako pač je. Zato se ne more deliti denar kar vse povprek kot se je delil pod Janševo vlado, ko so recimo ministri, ki imajo dovolj otrok, dobili dodatek. Mislim pri svojih plačah to je res posmeh tistim, ki nimajo niti za kruh niti za mleko in niti za osnovne stroške. Zato pač tega priporočila v Levici nikakor ne bomo podprli kot tudi ne prvega. Upam, da se je to razumelo iz moje razprave.

Tretji predlog. Priporočila priporoča znižanje ddv, ddv za vse energente na najnižjo možno dajatev. Tu se spet predlagatelji lahkotno spravljajo na največji posamični vir državnega proračuna, iz katerega se plačuje seveda socialne transfere, šolstvo in nenazadnje tudi oklepnike, ki so bili včeraj na srečo odpoklicani ali pa odpovedani ali kako naj temu rečem. To se pač iz tega, spoštovani, plačuje teh 400, 500 milijončkov gor pa dol, ki so mala malenkost v tem primeru bili. V Levici sicer ne nasprotujemo v načelu znižanju ddv, ker gre vendarle za regresivni davek, ki seveda v bistvu že ni pravičen, ker vedno najbolj udari revne, ker je enak za vse in seveda: bogati ga spet ne bodo občutili, revni ga pa še kako zelo občutijo. Ampak, če ti znižuješ DDV, je pa treba poiskati način, nekaj progresivno obdavčitev nekje drugje, da boš ti ta denar povrnil v državno blagajno, v javno blagajno, zato da boš lahko plačeval socialne transfere, šolstvo, zdravstvo in tudi orožje, spoštovani, kadar se ga kupuje. Tako da, kako bomo pa za to poskrbeli, se seveda vi niste ukvarjali. Pa še na neki točki bi jaz opozorila, da je ta predlog sporen. Predlaga se, da se zniža DDV za vse energente skupaj. No, jaz ne vidim kako bi bil recimo sto oktanski bencin, letalski bencin, gorivo za reakcijske motorje in tako naprej, kako bi znižanje DDV pri teh omililo vpliv na inflacijo in draginjo za tiste, ki so s to draginjo najbolj prizadeti. Poglejte, sto oktanskega bencina verjetno večina ljudi ne uporablja in tu nam ne bo prav nič koristilo. Vemo kdo si toči sto oktanski bencin, tako da že samo ta nedoslednost je sama po sebi sporna in tukaj bi bilo treba natančen spisek pripraviti, kateri so to energenti in tako naprej.

Četrti predlog priporočila, da se zviša znesek pomoči, ki je namenjen gospodarstvu in kmetijstvu ter v pomoč vključi vse energente, ki se uporabljajo v Sloveniji za opravljanje kmetijske in gospodarske dejavnosti, se nam v Levici bere še kot najbolj sprejemljiv, ampak je tudi ta po nekem tehtnem premisleku sporen, in sicer zato, ker celotno gospodarstvo in kmetijstvo ponovno poenostavljeno meče v isti koš. Še enkrat, niso pomoči potrebni vsi. Zato je treba predlog oblikovati tako, da se pomaga, zares pomagati tistim, ki to pomoč ta trenutek res potrebujejo. Enostavno, ne moremo si privoščiti kar povprek razmetavanja, sploh ne glede na to, da nismo dobili financ v zavidljivem stanju, in da se na ministrstvih opažajo veliki primanjkljaji, o čemer seveda vi ne boste govorili, ki ves čas promovirate kako ste to vse super razrešili in ne vem kaj vse, in tako naprej. Tudi, ko ste govorili o inflaciji na začetku, poglejte, julija je bila res najvišja inflacija, ampak ta Vlada… Kdaj je nastopila svoj mandat? A mislite, da je ta Vlada povzročila to inflacijo? Ne se hecati. Povzročili so jo ukrepi od prej in povzročila jo je globalna kriza in tisto, kar sem prej uvodoma povedala, tri desetletja napačnih politik, ki razgrajujejo družbene sisteme na način, da so posledice potem takšne, kot jih vidimo.

Peti predlog priporočil, s katerim se priporoča ohranitev splošne dohodninske olajšave, ki jo je tik pred koncem Vlade kot darilo najbogatejšim, seveda, sprejela SDS, pa je itak za Levico popolnoma nesprejemljiv. Gre za ukrep s katerim bodo na boljšem, bi bili na boljšem predvsem bogati, revni od tega ne bi imeli praktično nič, razen prazno javno blagajno, ponovno tisto, kar je edino, kar jim še lahko pomaga, da držijo glavo nad gladino, ko se potapljajo v revščino, in ki je seveda ključna za financiranje nekaterih storitev, od katerih imajo torej korist najbolj ranljivi, revni in teh je vse več v Sloveniji, spoštovani kolega predlagatelj. In to je vidno že iz tabele, ki je vključena v predlog priporočil, s spremembami, ki jih predlaga Vlada, bodo tisti na minimalki še vedno na boljšem kot lansko leto, ker bo splošna dohodninska olajšava še vedno višja, kot je bila lani. Bodo pa 98 evrov na slabšem, kot če ostane v veljavi trenutna splošna dohodninska olajšava, ki jo je uzakonila SDS. 98 evrov, spoštovani. No, če se ohrani trenutna ureditev, bodo tisti šestkratnikom povprečne plače na leto prihranili skoraj 3 tisoč evrov. Smo si zapomnili številko, 3 tisoč evrov. In to je ta razlika. 98 evrov za ljudi na minimalni plači, na letni, ne na mesečni ravni govorim, in 3 tisoč evrov za tiste šestkratnikom povprečne plače. To je vaša dohodninska reforma, spoštovani. To so številke, ki smo jih dobili v gradivu, ki ste ga posredovali predlagatelji in seveda je ta zadnji predlog priporočil treba absolutno zavrniti.

Pod črto naj še povem za zaključek, gre za populističen predlog vsesplošnega rezanja davkov in siromašenja javne blagajne, od katerega ima kdo na dolgi rok koristi, seveda kdo drug kot najbogatejši. Najrevnejši pa miloščino za danes, bedo za jutri in še večjo bedo za pojutrišnjem. V Levici bomo absolutno glasovali proti vsem petim predlogom priporočil, računamo na to vlado, ki že kaže prve pozitivne rezultate, da bo ukrepala, kot ukrepa in da bo razreševala stvari drugače kot jih predlagate vi in kot ste jih reševali vi.

Hvala lepa.

Ja, predsednica hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj priporočila Slovenske demokratske stranke, katere je predstavil kolega poslanec Franc Breznik, nedvomno naslavljajo oziroma rešujejo to krizo s katero se soočajo. Prav gotovo pa te krize ne rešuje včerajšnji predlog ukrepov za omilitve posledic draginje, katere je sprejela vlada, katera družinam, kateri so upravičeni do otroškega dodatka in draginjskega dodatka to podaljšuje. Jaz se strinjam s temi ukrepi, katere je vlada predstavila, ampak to ne rešuje teh težav. Težave je potrebno oziroma rešitev je potrebno iskati na vzoru. Potrebno je, da vlada pomaga tej ranljivi skupini, ampak tu se ne rešujejo težave. Težave se rešujejo tako, kot je tule v 1. točki Slovenska demokratska stranka predlagala, da je potrebno spremeniti izračun cen električne energije na nivoju Evrope. Tu je srž tega problema, kajti če bomo mi nenehno vlagali denar v pomoč ljudem, tu ni konca. Zato je ta 1. točka tega priporočila po mojem izredno, izredno pomembna. Potem 2. točka. Treba je pomagati vsem državljanom in državljankam. Zdaj, ta ranljiva skupina državljanov je veliko širša, kot ste jo vi tule notri predlagali. Tu imamo tudi kmete, imamo zaposlene na minimalnih osebnih dohodkih, imamo gospodarstvo in kot smo priča recimo tudi ostalim sosednjim državam, so namenile pomoč širši skupini ljudi. Tako je tudi vlada Janeza Janše v prejšnjem mandatu, ko je nastopila kriza zaradi korone, s temi dodatki pomagala ne samo državljanom, ampak tudi gospodarstvu. Prej je kolega predstavil inflacijo kakšna je bila v lanskem letu oziroma v obdobju vlade Janeza Janše in kakšno imamo danes. Država bi mogla pomagati gospodarstvu pri vseh teh zadevah draginjskih in mi si ne smemo dovoliti, da bi niti ena firma zaprla oziroma prenehala z obratovanjem zaradi teh draginjskih dodatkov. Kajti ko enkrat zaprejo proizvodnjo jo bodo izselili nekam drugam, v bolj ugodne trge in verjemite mi, da se ne bodo več vrnili nazaj v Slovenijo. Prej je kolegica Sukičeva rekla, da nekateri celo bogatijo s tem kar se dogaja. Jaz bi se, v tem bi se mogoče z njo strinjal, ampak ti ljudje zdaj vodijo nekako državo. Bili so prej zaposleni v firmah, katere so se ukvarjale s preprodaje električne energije katera je v državni lasti, kovali so velike dobičke, izplačevali so se ogromne nagrade in tukaj se s kolegico Sukičevo res strinjam. Tako, da o drugih stvareh se človek skoraj ne more z njo strinjati, ampak o tem se strinjam. Potem bi tule tudi nekako se dotaknil gospoda Štrigla iz HSE-ja, ker je omenil tudi, da je potrebno povečati proizvodnjo v premogovniku Velenje. Res je, trenutno je premog najbolj zanesljiv in najcenejši energent za proizvodnjo električne energije katero dobivamo iz TEŠ-a in je včasih v tistih: konicah, je tudi lahko do polovice potrebe v Sloveniji. Ampak srž problema je tu v Premogovniku Velenje, kajti mi smo vse, ne mi, ampak nekateri so vseskozi naslavljali problem in vodili politiko, da je potrebno TEŠ čim prej zapreti. V TEŠ je pač politika zaposlovanja oziroma vlaganja v osnovna sredstva bila nekako zanemarjena in Velenje oziroma Premogovnik Velenje ne more takoj jutri, ne more takoj jutri dvigniti svoje proizvodnje. Rabijo kar nekaj denarnih sredstev, da bi lahko nabavili opremo, katera je dotrajana za proizvodnjo, tako pravijo delavci, zaposleni na premogovniku in jaz mislim, da tule pod ukrepi je potrebno nujno tudi določiti podaljšan rok obratovanja TEŠ in s tem dati nekako zeleno luč tudi premogovniku, da bo lahko nabavil oziroma, da bo lahko začel z modernizacijo oziroma z nabavo opreme, katero nujno potrebuje in je vse težje dobiti na evropskem oziroma svetovnem trgu, ker vemo, da so se rudniki v zadnjih letih kar precej zapirali. Zdaj, kot smo, prej je bilo rečeno, cena električne energije. Vemo, da je proizvodnja cena električne energije v Sloveniji takšna kot je. Po nekaterih podatkih bi naj bila tam okoli 20 evrov na hidro, pa tudi do 100 evrov za negovati na uro iz TEŠ, odvisno pač od cene kuponov CO2, ampak žal gospodarstvo in pa tudi ostali v temu sistemu morajo kupovati dražjo električno energijo, čeprav nekako ni osnova za dvig te cene. Kot vemo, je tu največjo vlogo odigral ta špekulativni trg s preprodajo električne energije. Nič se ni naredilo tudi, tako kot je že bilo prej rečeno, tudi s ceno kurilnega olja. Vemo kaj vse bi lahko storili, da bi ceno znižali, tako kot je prejšnja Vlada. Kot vemo, smo tudi mi predlagali v Slovenski demokratski stranki, da se zniža DDV na minimum. Tudi to ni pomagalo. tako da jaz ne vem. Včasih imam občutek, da tale vaš glasovalni stroj zmelje vse kar predlaga Slovenska demokratska stranka, tudi če vi mislite, da so predlogi dobri ali pa, kateri bi pomagali k zajezitvi te krize s katero se soočamo, vam ni mar. Vam ni mar za ljudi, kateri bodo težko prebrodili tole zimo, mar vam je samo za nekaj drugega. In ni vam težko dvigniti roke oziroma potrditi to, kar smo na zadnji seji v Državnem zboru sprejeli glede, poroštev za te družbe katere se ukvarjajo…, energetske družbe. Tako, da jaz mislim, da je potrebno krizo iskati na izvoru, ne pa ne pa nekako gasiti teh zadev.

Poslanci Slovenske demokratske stranke smo v zadnjem času podprli vse ukrepe, katere je predlagala Vlada za omilitev teh posledic. Čeprav ukrepi niso bili takšni, kot smo si jih mi želeli oziroma ko smo mi predlagali amandmaje, ampak ker ni bilo boljših, smo tudi te podprli. Tako danes tudi tule vlagamo teh pet točk. Potem imamo tudi še dva amandmaja. Jaz vsaj upam nekako, da bo zmagal razum, pa da boste mogoče lahko tudi tu šli nasproti tem odličnim predlogom, katere je prej predstavil Franc Breznik, in da in da in da potem ljudje so tudi pripravljeni veliko vlagati v samooskrbo. Vemo, da v Sloveniji je velik problem, da omrežje ne prenese več priklopov teh malih elektrarn, katere bi investirali na svojih strehah. Na razpolago je pa kar nekaj milijonov nepovratnih sredstev, katere bi pa to rešile. Tako da jaz mislim, da bi lahko tudi tu sprejeli in da bi, da bi nek intervencijski zakon in da bi šli pospešeno v investicije za izkoriščanje teh te sončne energije. Tako, da kot sem že prej rekel, mi imamo te predloge, vidimo tudi sosednje države, Avstrija, Hrvaška, Italija, kako so se rešile teh težav, lotili teh težav. Da ne omenjam kilometrine ljudem, katere te kilometrine niti slučajno ne ne dosegajo teh stroškov, kateri so s prevozi na delo, pa še bi lahko našteval. Tako, da zaenkrat toliko. Hvala.

Ja, seveda replika, saj sem bila na neprimeren način interpretirana.

Spoštovani kolega, ko sem omenila, da nekateri bogatijo v tej krizi, vsekakor ne gledam na to tako kot vi, populistično, poenostavljeno in zdaj vi seveda mahate tukaj z vašimi priročnimi slogani. Ne, lahko pa o tem skličemo posebno sejo in se globoko pogovorimo o tem, kako izgledajo te zadeve, ko v krizah ali pa v vojnah bogatijo razni vojni in ostali dobičkarji. Tako, da tega gotovo nisem imela v mislih, kar ste vi navajal.

Kar se pa tiče tega, da me nas ne zanimajo revni, pa dajte se hecati no. Ali se gleda na situacijo samo do konice svojega nosu ali se gleda čez? Sem vam prej zelo nazorno razložila kaj pomeni pustošenje javne blagajne za ljudi, ki so v ranljivi situaciji na srednji, na kratki, srednji in dolgi rok. Tako, da ne se hecati in tako sprevračati vsega in populistično mahati. Vaših pet točk se sliši seveda na prvo žogo dopadljivih, v resnici pa gre za promo spot stranke SDS na nekih nerealnih osnovah. Ta Vlada zagotovo dela na tem, da bo pomagala ljudem. Kriza je huda in iz tega se ni za hecati na tak način lahkotno, ampak dajmo se pogovarjati resno. Hvala lep.

Hvala za besedo.

Kar nekaj zadev je bilo odprtih pri kakšnih, kar lahko bom nekako z vidika Ministrstva za finance poskušal to razpravo morda dopolniti, obogatiti ali pa predstaviti naše videnje do drugih zadev, do nekaterih pa se seveda tudi nekoliko bolj kritično odzvati.

Zdaj, prva zadeva glede inflacije. Da je ta nepričakovana, bi težko rekli. Smo imeli v zadnjem času kar nekaj, šli smo praktično iz krize v krizo, najprej nekako tista finančna, kjer je bilo treba pomagati bankam, potem smo prišli v neko zdravstveno, kjer je bilo treba pomagati farmacevtom, če se tako izrazim, potem smo prišli v varnostno, kjer zdaj pomagamo orožarskemu kompleksu in iz te orožarske zdaj prehajamo v neko naslednjo energetsko, kjer imamo pa zadaj seveda energetski kompleks. Se pravi, tu gre za, lahko rečemo, velike sisteme in zagotovo je naloga Vlade, da to spremljamo, skušamo razumeti, doumeti vse te svoje kompleksnosti, kateri so tisti ukrepi, ki bodo, se pravi, državljanom in državljankam pomagali, pa ne samo trenutno, ampak da tudi na srednji do dolgi rok ohranimo, se pravi, poleg blaginje tudi zagotovo samostojnost pri tem, kar smo se odločili, da bi jo radi imeli. V zadnjem času na cene, mislim, kar nekaj časa že vpliva tudi neki hibridni pristopi, če se tako izrazim v vojskovanju, med te jemljem tudi trgovinske vojne, pa napade na dobavne verige in tako naprej, ki so izjemno težki in povzročajo določene eskalacije, ki niso stvar samo ponudba, ponudbe, povpraševanja v klasičnem smislu,: ampak dejansko do prekinitve veliko pride in v tistem trenutku so te nihajnosti izjemne, ko dejansko določenega blaga ali pa delov tega sploh ni mogoče dobiti, ko govorimo o globalnem svetu, ko to prihaja z vseh koncev sveta. To pomeni, da morda zaradi enega tipa, ne vem, morda enega čipa, ene matice, enega vezja, česarkoli že, lahko dejansko celoten produkt, ki je vreden nekaj 10 tisoč evrov, ta manko, ki je pa tam noter, je morda težek v celotni ceni par 10 centov, obstoji. Dodatno seveda to, kar se nam dogaja na energentih, zagotovo imamo ta izziv, se pravi, da se svetovni red geopolitično prihaja do zanimivih premikov in to je treba vseeno spremljati. Se pravi, kaj se dogaja tudi v Afriki, kaj se dogaja na vzhodu, kaj se dogaja v Južni Ameriki z vidika tega. Od kje prihajajo surovine, kakšni so ti tokovi? Ali prihajajo še vedno bazične surovine ali pa so se oni morda tudi v sodelovanju z drugimi odločili, da ne bodo več bazičnih surovin izvažali, ampak da bodo začeli posegati višje v dodano vrednost, tako z vidika energentov, v smislu tega, da ne prodaja več samo surove nafte, ampak prehajajo naprej v postavljanje rafinerij in, se pravi, prodaja destilatov. Kot tudi recimo surovin v tem smislu, kot sem prej rekel, da se pride potem do nekih pol proizvodov, v nekaterih primerih tudi končnih proizvodov in to se zdaj dogaja v velikem obsegu. Saj konec koncev vsak teden dobimo kakšno novo takšno novico. Ena izmed nazadnje je bila taka, da bo, mislim, da se sistem tak velik kompleks, to je Tata iz Indije, da se usmerja nazaj v Indijo, in da bo tam vložil zdaj v kratkem 90 milijard dolarjev. To so taki premiki na tedenski bazi. Tako, da se približno vidi, kam se vse skupaj premika, kako se ta svetovna piramida, kot je postavljena, kjer se pač zahodni svet, je bil vedno na vrhu, kako se sedaj morda te relacije nekoliko spreminjajo.

Dodatno, kar se tiče lokalno gledano tudi potrošnja. Se pravi, če pogledamo, potrošnja prebivalstva, kaj je z njo, ampak po drugi strani potrošnja države. Se pravi, šli smo iz leta 2019, iz tistih nekaj manj kot 10 milijard državnega proračuna smo si prišli 14,3, 14,5 milijarde. Se pravi, če ti povečaš potrošnjo države za 40 odstotkov, to se nekje pozna, tako z vidika javnofinančnih prihodkov kot seveda z vidika pritiskov na določene agregate. Zagotovo tudi nam ni dosti pomagala ta zapoznela reakcija Evropske centralne banke v smislu tega, da je tista inflacija že takoj na začetku bila označena kot začasna in se je kar dolgo časa vztrajalo na tej trditvi. Druge države, če pogledamo, Veliko Britanijo morda, ZDA, itn., so šle hitreje, v močnejše reakcije. Zdaj kako se, kaj se tam dogaja z inflacijo, lahko tudi spremljamo na dnevni bazi. Evropska unija zdaj v zadnjem času je ta korak pospešila, bomo videli kako se bo to poznalo na trgu. Zagotovo pa je že marsikdo opazil, če ima morda posojilo, na trimesečnem Euriborju, da je dobil domov najbrž kakšno čestitko v smislu povečanja mesečnih obrokov in to pomeni v prihodnje tako za prebivalstvo, ki so se morda pretirano izpostavili zaradi izjemno poceni posojil, kot tudi za gospodarstvo, ki se je tudi v nekaterih delih lahko tako izpostavilo, čeprav podatki kažejo, da je trenutno tako gospodinjstva in gospodarstvo bistveno, lahko rečemo, boljše stoječe, kot je bilo v času vstopa v finančno krizo, tam po letu, 2009, se bo to poznalo. In je treba te zadeve imeti v mislih in paziti, na nek način tudi pri sebi premisliti in preračunati, kako se bo ta tveganja obvladovalo, da ne bo prišlo do vstopa v kakšno neželeno spiralo. Nenazadnje tudi emisije denarja, prej sem omenil Evropsko centralno banko. Mi smo od tiste finančne krize naprej, 60 milijard evrov vsak mesec se je plasiralo na mednarodne finančne trge na območju Evropske unije ravno zaradi tega, da se zagotovi neka poceni sredstva za razvoj, za rast Evropske unije. Žal na drugi strani niso sledili donosni projekti, ker pač na območju Evrope imamo določene težave s tem, da tistih projektov, ki jih izvedemo, se pravi, ne zagotavljajo tako visoke donosnosti, kar je nekako normalno. Gre za zrele države, zrela gospodarstva, razvita gospodarstva, kot je lahko nek donos v morda nekaterih manj razvitih državah, če postavim primerjavo. Se pravi, mi imamo morda naš prvi tir, gradi se drugi tir, neka druga država bi pa nekje, kjer tira sploh ni, postavila tir in seveda so tukaj, zdaj so tukaj razlike bistveno bistveno večje in bistveno bolj drugačne.

Kakšna je perspektiva Evrope znotraj tega, inflacijskih pritiskov in to, se tudi vidi nenazadnje v tečaju evro - dolar, ki je iz 1,2 recimo dolarja za 1 evro, smo prišli zdaj na 1:1. To niha tam okoli, kar kaže tudi, kako finančni trgi dojemajo robustnost ali pa odločnost Evropske unije, kako ocenjujejo reakcije Evropske centralne banke, itn. So zadeve, ki nam vsaj na Ministrstvu za finance dajo misliti v tej smeri, da smo ves čas zelo pedantni, previdni pa probamo hitro razmišljati glede tega kje se bo še kaj pojavilo težavnega, kaj je že težavnega in kako to na najbolj pameten način nasloviti, da ne že ob prvem ukrepu potrošimo vsega, kar imamo ali pa kar nimamo in da, potem za nadaljnje ukrepe ne bo dovolj. Zaradi tega, ker če postavim morda eno na pol primerno prispodobo to v trenutku izgleda kot nekako sedenje za eno poker mizo, se pravi, tisti, ki ima dosti denarja in veliko banko za seboj bo verjetno lahko vztrajal v igri in prišel ven kot zmagovalec. Tisti, ki smo manjši moramo biti pa bistveno bolj pametni, da ne bi slučajno po nespametnem vsega potrošili in mogli odstopiti v trenutku, ko bo za nas, potem lahko to najhujše.

Tako da kar se tiče, potem ukrepov in tako naprej. Splošni ukrepi smo ocenili, da niso na mestu, ker nismo tako bogati prav tako ne dosegajo tistih učinkov, ki bi si jih želeli in na koncu bi se lahko celo prelivali, kar je bilo prej dobro nakazano k tistim, ki so del težave ne pa del rešitve. Za to se je pristopilo na eni strani k regulaciji cen na drugi strani k regulaciji, se pravi, v tem smislu regulacije pogonskih goriv, energentov za ogrevanje, šlo se je na znižanje ddv tam, kjer je bilo seveda to mogoče, znižanje oziroma ohranjanje nizke ravni trošarin, odpravljanja recimo Co2 dajatve - ta je zagrabila v tem tednu, ste najbrž opazili, kar se tiče določenih pogonskih goriv pa tudi kurilnega olja, ki je zdaj regulirano - in brez te dajatve je pač prišlo do določenega premika, vmesnega suspenza prispevkov URE pa OVE. Po drugi strani pa določeni dodatki oziroma neposredni transferji v smislu draginjskega dodatka v smislu pomoči gospodarstvu. Sedaj nikakor ne gre za to, da bi bilo to dovolj ali pa, da ne razmišljamo o drugih ukrepih, ampak v tem trenutku je to to. Sočasno pa se snujejo številni drugi ukrepi, ki bodo zagrabili tudi še v letošnjem letu. Morda kakšen od njih tudi še ni bil predstavljen. Včeraj je bil recimo ta, ki se tiče otroškega dodatka. Da bi za določen čas ga na nek način podvojili, če se tako izrazim za četrtletno obdobje. Zakaj za četrtletno? Treba je pač gledati, kaj se bo dogajalo. Razmere so zelo nejasne, se naglo spreminjajo in mi moramo ukrepe dobro odmerjati, da se vklopijo takrat, ko jih potrebujemo in zagotovo izklopijo takrat, ko jih ne potrebujemo, zaradi tega, da se ne povzročajo dodatne distorzije in dodatne težave. Ne mislim tukaj na trgu samo, ampak tudi dejansko v odnosu do prebivalstva, ki morajo skozi te težke razmere nekako preživeti.

Sedaj naprej. Kar se tiče pomoči tudi kmetijstvu in tako naprej in raznih ukrepov glede energentov, ki bi prišli prepozno in tako naprej. Bi vseeno omenil, da zdaj je bil ravnokar je v toku rebalans proračuna, ki nam daje nekaj dodatnega manevrskega prostora za dodatno ukrepanje v tem dinamičnem prostoru. Tu velja izpostaviti zavezo, ki jo je dala Vlada, da bo pač pomagala, zagotovo pa ne bo pomagala na pamet. Za vsako stvar se bo premislilo in se bo, potem tudi premišljeno ukrepalo. Od tu naprej omenjeno tale Vlada Republike Slovenije, da je njen glas na evropskem parketu premalo slišan. Jaz mislim, da imamo včasih res ali več sreče kot pameti ali pa srečo in pamet na istem mestu. Bi rekel tokrat, da imamo na evropskem parketu, se pravi v smislu predsednika Vlade nekoga, ki se zelo dobro spozna na to področje in lahko v tem primeru največ doprinese k razpravi in tudi največ k interesom Republike Slovenije, ker je v prednosti pred drugimi in v prednosti pri tem, da ve kaj bi pri nas pomagalo. Tu ima tudi močno ekipo, se pravi, Ministrstva za infrastrukturo. Smo na dnevni bazi skupaj tudi s strani Ministrstva za finance. Ne glede na uro dneva ali dan v tednu, ampak takšne so razmere, to smo, se pravi, želeli delati in to tudi zdaj delamo.

Kar se tiče davčne zakonodaje moram vseeno povedati mi ne dvigujemo dajatev, ampak se bomo odpovedali manj dajatvam kot se je želela odpovedati prejšnja Vlada. To pa, zaradi tega, ker ocenjujemo oziroma vemo, da marsikaj od tega seveda nima kritja in da na tak način, se pravi, kockati z javnimi financami in odpirati škarje je zelo neugodno. Se pravi mi smo trenutno tudi, če pogledamo agregate, trg dela, če pogledamo rast gospodarske rasti in tako naprej izjemno vroči če se tako izrazim oziroma ne bom uporabil izraza pregreti v tem času so seveda javno finančni prihodki na višku. Dejstvo je, da tak višek bo težko vzdrževati in kalibrirati izdatke na to raven je neprimerno, pa naj ob tem povem, da kljub temu, da smo v taki fazi in da kljub temu je trenutno primanjkljaj velik in to v času ko bi verjetno morali biti v situaciji neke manj kot nevtralnosti oziroma dejansko zniževanja dolga. Tako, da kar se tiče našega ukrepa, ki se nanaša na davke, tu je bil omenjen Zakon o dohodnini, moram vseeno povedati, da se pač gre bolj ciljano v tem smislu, da smo odprli uredbo o povračilih stroškov, tam se je povečala možnost delodajalcev, da dvignejo povračilo za prehrano, da dvignejo se pravi povračilo stroška prevoza za delo, dvignili smo potem splošno olajšavo, letos gre iz 4500 evrov na pet tisoč evrov, namesto na predvidenih 5500, ampak za tiste, ki so zaposleni na nizkih plačah bomo več povečali, se pravi povečano splošno olajšavo oziroma cenzus za to, kakor bi se dvignil, če bi se dvignil na podlagi zgolj inflacijskega premika in na ta način polovimo to razliko, ki je bila prej izpostavljena, da tisti, ki so na minimalni plači bodo prejeli manj. Po naših izračunih ne bodo prejeli manj. Se pravi, vlada gre v tej smeri, da kar bo dvignila na plačah, bo dvig neto plač tudi na račun tega, da se bodo javne finance odpovedale določenim javnofinančnim prihodkom, ne pa v tako veliki meri. In tu govorim tako o se pravi dohodnini, kot davku na dodano vrednost, kjer bo izpada, vsaj kar se tiče zdaj za to obdobje september do maj, se pravi 130 milijonov evrov na štirih energentih, se pravi zemeljski plin, elektrika, biomasa, lesna biomasa in daljinsko ogrevanje. To je bilo tam, kjer je to možno v skladu z direktivo. Tam je ena priloga tri, kjer mora eksplicitno pisati zakaj se lahko to porabi. Jaz bi v tem trenutku se strinjal, seveda da obstaja možnost znižanja dodatnega, ampak smo ocenili, da rabimo tisti denar za druge namene, ker tu bi bilo še dodatnih 60 milijonov evrov izpada, za katerega pa ocenjujemo, da ga lahko uporabimo za neposredne ukrepe, ki so ciljani in imajo večji učinek na tistih, ki bi jim radi pomagali. Tako, da to ni na pamet, ampak premišljeno. Se pravi vsaka stvar, ki smo jo delali, smo jo delali s premislekom in na ta način probamo tudi v tej hiši to pojasniti, zaradi tega, da bi lažje razumeli, ker seveda ne morete nam zagotovo nam brati misli in potem ko povemo to, tudi sami razmislite, če bi pa res lahko naredili mi še kaj boljše. To pa zagotovo. Za predloge smo vedno odprti, to ni debate. Eno stvar bi zavrnil, kar se tiče tega znižanja DDV-ja oziroma neke razglasitve izrednih razmer, kakorkoli že. Obstajajo določene rešitve v evropskem pravnem redu, ampak za ta del, se pravi za DDV tega tam notri ni. Ne rečem pa, da ne bo to na evropski ravni, v naslednjih tednih ali mesecih se prišlo do nekih dodatnih rešitev, do širitve ali instrumentarija, ki bi to ponudil in v tistem primeru bomo to ponovno preverili, razmislili, preračunali in ugotovili ali je kater ukrep oziroma po vrstnem redu postavili ukrepe oziroma splete teh ukrepov in uporabili tiste, ki bodo pripeljali do najboljšega rezultata glede na to kaj bo pač možno. Nadalje je bilo ene par zadev še, tista izjava ki je bila v uvodni predstavitvi, v smislu da je prejšnji predsednik vlade znižal inflacijo, da je na nek način posredno, da je dvignil, v to se ne bi tako spuščal, ker mislim, da sem že na začetku povedal kaj je tisto, kaj so tisti širši generatorji inflacije, ki na to vplivajo. Tudi bi zavrnil to, da smo plačali odškodnine. Stališče vlade je, da tam ni razloga, da bi te odškodnine plačali in takšno stališče bomo tudi zagovarjali, zaradi tega ker ocenjujemo, da glede na sredstva tudi ki so nam na voljo jih je treba uporabiti na najboljši možni način in se pravi, da bi kar tako spontano se odločili ali pa ne vem pavšalno določali neke odškodnine, to tukaj temu zagotovo ni mesto. Kar se tiče ene milijarde škode jaz to težko komentiram. Gre za zanimivo predstavljen, vsaj z ekonometričnega vidika kakor jaz poznam, ekonometrija je fenomen, ki bi mi ga mogli bolj podrobno predstaviti, da bi ga ocenil, ampak na prvo žogo ga zavračam, ker se mi zdi malo verjeten. Kar se tiče vštevanja cene plina v ceno elektrike, tu je pogovorno morda, praktično nekoliko težje. Gre zagotovo za neke vire, se pravi, ki vplivajo posredno na to po kakšnih cenah se trguje, ampak bom do tega prišel malenkost kasneje, morda z enim primerom. Kar se tiče potem naprej je bilo omenjeno, glede se pravi drugih energentov in regulacije, nekatere se da regulirati in to učinkovito, nekaterih se pa ne da oziroma se da jih manj učinkovito. V kolikor bo potreba, da tudi po tistih, kjer ni nekih borznih kotacij, kjer bi lahko regulirali marže, kar potem pomeni, da neka dodatna tveganja lahko prinesejo za državni proračun, jih bomo seveda regulirali, v kolikor bo ocenjeno, da je to potrebno. Zaenkrat ta regulacija, ki je bila vpeljana, je bila ciljana, so pa ves čas v naših mislih tudi morebitne regulacije drugih energentov, ravno zaradi tega, ker je to zadeva, ki se spreminja na dnevni bazi. Tako, da tudi kar se tiče sredstev na transakcijskem računu države, jaz bi tu vseeno izpostavil, da v vsaki zahtevni situaciji mora država imeti na transakcijskem računu obsežna sredstva, se pravi, tu gre za neko predfinanciranje, ravno zaradi tega, da ne postane talec finančnih trgov, tako da tu jaz moram reči, da to je bila pametna poteza in mi bomo tudi v prihodnje na tak način delovali, ne gre pa to enačiti s kakšnimi prihranki ali pa presežki ali pa javno finančnimi prihodki, to je sposojen dena. V času v katerem smo in glede na to, da obrestne mere hitro rastejo, vsa ta sredstva bo treba refinancirati in tako po ceni denarja, kot je bil v preteklosti, ga ne bo. Se pravi, tu že odstotna točka pomeni zelo veliko in pomeni zažiranje v druge agregate, se pravi bodisi v, se pravi v razpoložljiva sredstva, ki jih imamo, bodisi za pokojnine, za zdravstvo, ne vem, za prej je bila omenjena obramba, šolstvo in tako naprej. Tako, da tu je treba biti zelo previden pri tako velikem deležu dolga v BDP, kot ga ima trenutno Slovenija, čeprav so številne velike države, ki ga imajo zagotovo več, je za Slovenijo to že kar veliko tveganje, zaradi tega, ker mala odprta gospodarstva, takšna kot je Slovenija, za njih je relevantna zadolženost, ki je bistveno nižja, zaradi tega, ker imajo bistveno večjo / nerazumljivo/, to vidite že zdaj skozi inflacijo, vidite tudi skozi šoke, ko se zgodijo, je treba hitro presegati in posegati v velikem obsegu in tu lahko zadolženost hitro raste in če si že v štartu visoko zadolžen, prvič se boš težko zadolžil, drugič se boš zadolževal po izjemno visokih obrestnih merah, kar te na koncu lahko spravi v neko spiralo, ki je ne moreš več rešiti. Enkrat smo v tako situacijo že prišli in si ne bi želeli še enkrat priti, zato smo morda tudi toliko bolj preudarni glede uporabe javnih sredstev.

Omenjena je bila tudi recimo ta potem druga zadeva, omenjena je bila formula. Tu za kakšno formulo, posebno gre za način, kako se oblikuje cena na trgu. Ta ima eno posebno specifiko pri elektriki, ta specifika po mojem izhaja predvsem iz tega, da za razliko od vrednostnih papirjev, ki lahko malo počakajo, pa en dan jih kupiš, drugi dan jih prodaš, pri elektriki je tako, kadar je povpraševanje takšno kot je, ti pa pač elektriko moraš zagotoviti, ker če ne, se ti ustvari, ustavi del gospodarstva, se ti ustavijo, ne vem, gospodinjstva, karkoli že, pride do nestabilnosti v elektroenergetskem omrežju in se pravi, je količina kralj, posledica je pa seveda pri cenah to, kar se je zgodilo, tu se strinjam do določene mere, da gre tudi za špekulante, predvsem zaradi tega, ker so se tisti, ki običajno tudi, lahko rečemo, ponujajo energije, čeprav tukaj energijo, čeprav tu gre bolj pol že za terminske trge, imajo težave, ker težko ponudijo po tako visokih cenah za naprej, ker tvegajo, da če se slučajno ne bo možno zagotoviti takrat proizvodnje zaradi remont ali pa česarkoli že, bodo potem ravno na račun borznega gibanja izgubili bistveno, bistveno več, kot bi lahko kadarkoli zaslužili in bi dejansko ustavili, postavili pod vprašaj delovanje teh družb. In res se je združilo vse, kar se je lahko, kar je slabega v tem času, se pravi neka pretekla politika po Fukušimi, da se sklapa jedrske elektrarne, zelena politika, ki je seveda mora biti in je treba slediti in je pač prišlo do zapiranja določenih termoelektrarn, te se ponovno zaganjajo, ker jih je lažje dati iz hladnega pogona nazaj oziroma hladne rezerve nazaj v pogon. Imamo jedrske elektrarne, ki delajo suboptimalno za tiste, ki so zaradi tega, ker je seveda še vedno nizek vodostaj rek in ne uspe ohladiti reaktorjev. Imamo hidroelektrarne, ki ne delajo ali pa delajo z zmanjšano zmogljivostjo, spet zaradi prenizkega vodostaja rek, imamo termoelektrarne, predvsem v Nemčiji, tam, kjer se dobavlja po rekah premog in je treba najti aternativne poti in ni, ne delajo na polni obremenitvi. Vse to skupaj se sešteje potem še z obnovljivimi viri, ki so pač seveda nestanovitni in te se stabilizira, običajno, vsaj v Nemčiji je tako, s plinskimi elektrarnami. In če plina ni, seveda je tudi ta vir suboptimalno izkoriščen in ko se pojavi potem še nekaj, se pravi dobro izvežbanih in pokritih špekulacij na trgu, se zgodi to, kar se nam je zdaj zgodilo. Jaz moram reči, da sem zelo vesel, da dežuje, žal sicer je nekaj škode tudi s tem v zvezi, ampak to Sloveniji obeta, da bomo boljše prešli naslednje mesece ravno na račun hitro potenciala, ki ga imamo pač v tej državi.

Tako da bi, kar se tiče teh še javnih financ in s tem bom po mojem bom zaključil, ker mislim, da sem že kar dolg kar se tega tiče, ampak je zadeva taka. Ukrepi morajo biti ciljani. Zakaj delamo te ukrepe smo že vedno pojasnili in vedno tudi utemeljimo zakaj nekaj ni možno, zakaj je nekaj možno. Zakaj ni možno zniževati dajatev, zakaj ni možno kar na splošno dvigovati vseh teh izdatkov? Pri tej sem že omenil previsoko zadolženost, ceno refinanciranja, preračune obresti, ki se bodo pač seveda zgodili in nekaterih obveznosti, ki so bile v preteklosti prevzete. Se pravi, dvignile so se pravice iz pokojninskega zavarovanja, ne samo pokojnine skozi redne in izredne indeksacije in to je več sto milijonov evrov. Kar se tiče zdravstva tam se tudi povečujejo izdatki ne samo trenutni, ampak tudi dolgoročni. Imamo na drugi strani dolgotrajno oskrbo, ki nima še podlage oziroma nima vira zagotovljenega razen tega, da se reče, da bo to plačano iz državnega proračuna, kar je seveda zelo nerodna reč in seveda zdravstveno tudi določene pravice, ki so bile dane, so bile ravno tako po mojem mnenju dane brez nekega premisleka vnaprej s čim se bo to krilo. Se pravi, od kje gre denar za bolniške? Tu gre spet za več 10 in če ne več sto milijonov evrov in to je treba vse vračunati. Potem je treba ugotoviti, da seveda je so letos županske oziroma se pravi občinske volitve. V tem duhu najbrž tudi v preteklosti izrazit dvig povprečnine in vsak evro dviga povprečnine pomeni 2 milijona evrov. Se pravi, če smo dvignili za sto, je to 200 milijonov evrov na letni ravni trajno.

Davčne razbremenitve, če bi jih pustili tako kot gredo naprej bi že v naslednjih treh letih recimo to na letni ravni prišlo tam nekje do milijarde, kar je spet izpad. Imamo izjemen dvig državne potrošnje, se pravi, ki ga bo težko obvladovati. Imamo tudi pri transferjih izrazite dvige, se pravi, če gremo samo pogledati Ministrstvo za delo. V zadnjih 3 letih je recimo zagotovo naraslo iz teh tistih - kaj pa vem – 1,5 milijarde na 7 morda na preko 2,4. Tako da to niso majhni skoki, tu gre za več sto milijonske skoke in zato smo pri teh zadevah se pravi previdni, premišljeni in gledamo, kaj bo tudi jutri ne samo kaj je danes, zato da bomo tudi jutri lahko odgovorili na tiste izzive, ki so pred nami.

Tako kot sem že na začetku povedal se tudi zahvaljujem za to današnjo razpravo, ker mislim, da ravno taka izmenjava mnenj, pogledov predvsem kritičnih nam omogoča, da pridemo na koncu lahko do boljših rešitev.

Hvala.

Hvala.

Najprej bi se odzvala poslancu in bi ga morda spomnila, da je doktor Robert Golob dobil mandat na volitvah za vodenje te Vlade in ob zavedanju in poznavanju njegove prejšnje zaposlitve. Tako, da se mi zdi res neprimerno, da se problematizira njegova prejšnja zaposlitev tukaj.

Potem bi se pa prvo odzvala glede pobud, ki smo jih dobili, ki niso povezani s priporočili glede Teš-a pa spodbujanja OVE pa b povedala kaj je Vlada glede tega že naredila, potem bi se pa vrnila k prvemu priporočilu.

Sedaj glede Teš-a. Pobuda, da se podaljša obratovanje Teš po letu 2033 nima nobene realne povezave s tem, kar se trenutno dogaja na borzah ali s trenutnim pomanjkanjem razpoložljivosti energije in je zavajanje javnosti, če se to govori in če se to povezuje. Teš že danes, pardon, ne Teš, ampak Premogovnik Velenje že danes zaradi tehnično izjemno zahtevnega kopa ne dostavlja potrebnih količin, ki jih Teš potrebuje in trditi, da bo podaljšanje obratovanja premogovnika le na pol leti 2033 rešilo našo zanesljivo oskrbo je čisto zavajanje z vidika zanesljive oskrbe. Z vidika naslavljanja podnebnih sprememb ni odgovor v podaljšanju obratovanja, ampak je odgovor v pravočasnem, ustreznem prestrukturiranju regije in energetske lokacije, zato da bomo čimprej pripravljeni na ta prehod. Velja tudi omeniti, da je Slovenija ena izmed zadnjih držav članic, ki izstopajo iz premoga po letu 2030 samo še pet držav članic. Takrat, ko je bila strategija letos januarja sprejeta je samo še pet držav članic načrtovalo s tem, da je Nemčija z novo vlado jasno napovedala, da bo pospešila izstop iz premoga. Tako da to bi bilo glede Teš-a. Vlada ostaja zavezana koalicijskem dogovoru, kjer je glede tega se tudi zelo jasno opredelila.

Glede spodbujanja rabe obnovljivih virov energije je bilo ta teden tudi že kar nekaj napačnih informacij pa bi še enkrat pojasnila, kaj je Vlada, ta Vlada, že naredila.

Glede razpisa za, za kar poslanec je naslavljal podobno vprašanje kot poslanec Černač par dni nazaj, za investicije v omrežje. Operativni izvedbeni dogovor z Evropsko komisijo je bil podpisan 31. marca. Ob nastopu mandata te Vlade je novo vodstvo ministrstva junija takoj pristopilo k pripravi razpisa, ki bo v kratkem objavljen in istočasno takoj k pripravi družb, ki bodo do črpanja upravičene za to, da pripravimo tako imenovane »ready to go« projekte, da bomo dejansko uspešno počrpali sredstva, ki so nam na voljo iz naslova instrumenta za okrevanje in odpornost. Prav tako je Vlada takoj pristopila k načrtovanju tako imenovanega Repower EU instrumenta, ki prinaša dodatna sredstva za spodbujanje rabe EU in tudi tukaj tečejo že intenzivni pogovori z Evropsko komisijo, kako bomo mi ta sredstva porabili.

Naslednji teden bo v javni obravnavi nov poseben zakon za pospeševanje umeščanja v prostor, OVE v prostor, torej obnovljivih virov energije, in hkrati bo Vlada sprejela dolgoročni časovni načrt za spodbujanje rabe energije, načrtujemo pa tudi še novo interventno zakonodajo, ki bo pač izšla iz kakršenkoli bo že dogovor na EU ravni. Kot smo že večkrat poudarjali, Slovenija ni otok in mora previdno in usklajeno delovati z drugimi državami članicami.

Kaj je Vlada že naredila tudi, da bi naslovila vprašanje odpravljanja, tako kot je gospod doktor Paravan rekel na začetku, od torej ne samo naslavljanja cenovne krize, kar je moj kolega z Ministrstva za finance dobro pojasnil, ampak tudi odpravljanja korenine tega problema, torej razpoložljivosti energije. Samo v treh mesecih smo za 18 milijonov evrov povečali sredstva, ki so na razpolago za sončno energijo. To bo prineslo do dodatnih 100 megavatov kapacitet, kar se sonca tiče. V javni obravnavi je odlok o spremembi oziroma sprememba odloka o podnebnem skladu, kjer zagotavljamo dodatnih 20 milijonov evrov za fotovoltaiko, kar bo dodatnih 20 megavatov kapacitete prineslo in to je nekaj, kar bi lahko že tudi, mimogrede, prejšnja Vlada naredila, pa ni naredila.

Sprejeli smo interventni zakon, s katerim podaljšujemo pravico do »net meteringa« in dajemo brezplačno elektriko ljudem iz naslova novih investicij, ki bodo jih vodile gospodarske družbe, kjer ima Republika Slovenija ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo. Tako da, vse te zadeve smo že sprejeli in to le v prvih stotih dneh te Vlade.

Zdaj bi se pa vrnila na priporočilo, na tole formulo. Hm… kot… jaz se ne morem tukaj, da se ne strinjam s strokovnjakom, ki je bil vabljen k tej točki, dr. Paravanom, kjer je, ponovno poudarjam, gre za, ko govorimo o neki formuli, ki bi se lahko spremenila, gre za zelo poenostavljeno razumevanje zelo kompleksnega vprašanja. To enostavno pač ni mogoče. Zato tudi to priporočilo z vidika ministrstva, ki je pristojno za energijo, ni sprejemljivo in tudi ni izvedljivo. Cene so eksplodirale, ker ni ponudbe za povpraševanje, ki je na trgu, borze pa niso imele ustreznih varovalk, da bi se, da bi se preprečila ta ekscesna dogajanja, ki so se zgodila v zadnjih treh tednih in to je jedro problema. Ne, ne model trga, ki deluje in je deloval v normalnih razmerah.

Smo se pa vsi strinjali, ministri, pa da se mogoče zdaj vrnem in predstavim kaj je Slovenija v prvih sto dneh oziroma Vlada v prvih sto dneh svojega mandata že naredila na evropskem parketu, da tako rečem; od nastopa mandata zagovarjamo in vodimo zelo aktivno politiko na Evropski uniji. V mesecu juliju so imeli energetski ministri zasedanje, ki je bilo sproženo in predlagano s strani našega predsednika Vlade na junijskem Evropskem svetu, ker je opozarjal, da moramo določene ukrepe sprejeti zato, ker vstopamo v izredno, izredno zahtevno zimo in moramo dokazati, da kot Evropska unija delujemo enotno in da smo sposobni skupaj naslavljati te izzive in tudi prebroditi te krize.

Zato je dr. Golob predlagal, da se gre v tako imenovano koordinirano zmanjševanje odjema plina, ki bi ob delujočih solidarnostnih mehanizmih prineslo do tega, da če bi prišlo do popolne prekinitve ruske dobave zemeljskega plina, da bi lahko države članice takšno krizo relativno nemoteno prebrodile. In julija smo sprejeli uredbo sveta, ki je že znana verjetno v medijih bila tudi večkrat predstavljena, tako da ne bom šla v podrobnosti. Nato je prišlo do dodatne zaostritve razmer na energetskih borzah v drugi polovici meseca avgusta, zaradi razlogov, ki jih je že kolega predhodno dovolj dobro predstavil, pa jih ne bom ponavljala. Takrat smo v dveh dneh posredovali non paper vsem državam članicam in Evropski komisiji, kjer smo predlagali takojšnje rešitve te nastale situacije. In sledilo je izredno zasedanje ministrov za energijo en teden nazaj, kjer je minister Kumer, pristojen za energijo v uspel v končni dokument vključiti vse bistvene zahteve Slovenije, to je da se vzpostavi ustrezni skupni likvidnostni instrumenti, da se pregleda smernice za delovanje trgov z namenom, da se vključi ustrezne varovalke in da se pripravijo izredni interventni ukrepi v trg, zato da uredimo te razmere na začasen način, ampak s pravimi pristopi. In kot je že tudi kolega omenjal je Evropska komisija ta teden predložila en paket predlogov, kjer je tudi kar nekaj zadev, ki so za Slovenijo zelo aktualne in sledijo stališčem in aktivni drži v preteklih mesecih. Nekaj zadev je notri tudi, ki za Slovenijo recimo niso tako aktualne, pa so morda za katero drugo državo članico bolj ustrezne, recimo solidarnostni prispevki fosilnih proizvajalcev in tukaj računamo, da bo 30. septembra, ko je sklican naslednji izredni energetski svet prišlo do nekega dogovora med državami članicami, kjer se bomo države članice skupaj strinjale kaj je potrebno narediti in kdaj je to potrebno narediti in temu bo sledila tudi ustrezna interventna zakonodaja. Tako, da Slovenija že danes kot polnopravna članica zastopa interese Republike Slovenije, torej vlada zastopa interese Republike Slovenije in na tem področju aktivno deluje. Ne moremo pa izvajati priporočila, ki govori, da moramo spremeniti formulo izračuna cen električne energije, ker enostavno sploh ne razumemo kaj to pomeni. Pa bi se na tej točki zaustavila, pa nadaljujemo razpravo verjetno kasneje.

Hvala.