Dober dan na 6. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, vabljene, vse ostale prisotne lepo pozdravljam!

Sejo s tem začenjam in vas obveščam, da sem prejel nekaj pooblastil, in sicer: poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Franci Kepa, poslanca Aleksandra Reberška nadomešča poslanec Janez Žakelj in poslanko Terezo Novak nadomešča poslanko Katarina Štravs.

V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, ima prvo in eno edino točko, to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

K tej točki torej prehajamo - 1. TOČKA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, na sejo pa sta bila vabljena Ministrstvo za finance in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Obravnavo bomo opravili na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, torej kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Najprej bi moral predati besedo predstavniku Ministrstva za finance, pa ga ne vidim med nami, nato bi predal besedo še predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa ga tudi ne vidim med nami, sem bil pa vmes obveščen, da so, da so predstavniki na poti, zato me zanima s strani sodelujočih poslank in poslancev na tem odboru, če bi bilo okej, da začnemo z razpravami, pa se bodo vanje predstavniki Vlade vključili, ko prispejo, sočasno s tem odborom, še to moram izpostaviti, za voljo korektnosti, poteka tudi seja Vlade. Je kakšno nasprotovanje, da preidemo na razpravo na tak način? (Ne.) Ne vidim na nasprotovanja, zato odpiram razpravo članic in članov odbora. Zaupam, da ste si temeljito pregledali gradivo, kot je bilo objavljeno. Bi želel kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim prijavljenih k razpravi.

To je precej neobičajen razvoj dogodkov, zato bom sam namenil kot prvi nekaj besed temu rebalansu.

Zdaj, ta rebalans ni namenjen, ni namenjen uresničevanju temeljnih politik, ki smo si jih zadali v koaliciji sestave Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levica. Gre za popravek dokumenta in finančne strukture, kot je bilo, kot je bila ta podedovana še iz prejšnje Vlade in v osnovi z rebalansom poskušamo gasiti požare, kaj se je na prenekateremu ministrstvu zgodilo, je, da potem, ko je nastopila nova koalicija z novo Vlado, smo ugotovili, da so marsikatere postavke finančno podhranjene, da sredstev za predvidenih ukrepov tam ni, marsikak ukrep je bil tudi domišljen na pol.

Kar poskušamo torej s tem rebalansom je zaščiti luknjo in raztrganine v državnih financah, kot smo jih podedovali. Proračun za 2023 oziroma potem naprej za 2024, običajno se sprejemata dva proračuna v kompletu, za naslednji dve leti, pa sta tista, v katere se bodo morale preliti nove politike, ki jih želimo izvajati v dani koalicijski zasedbi. Tisti proračun bo torej neko merilo, po katerem bomo krojili samega sebe glede na to, kaj smo ljudem na državnozborskih volitvah obljubili. Ker vidim, da so se nam vendarle pridružili vladni predstavniki. Sprašujem naslednjo prijavljeno razpravljavko, to je poslanka Eva Irgl, če je v redu, da najprej nastopijo s predstavitvami predstavniki vlade? Drži, edino pravilno, zato predajam besedo predstavniku vlade. Bi vas tudi prosil, ko se prijavite k besedi, da se za magnetogram predstavite. Izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Dovolite mi, da najprej opravičim izostanek našega ministrstva, ki je na seji vlade, kjer se pogovarjajo tudi o proračunih za leto 2023, 2024 in drugih temah, se je tisto malo zavleklo. Tako da moje ime je Sašo Furlan, član kabineta ministra na Ministrstvu za delo. Jaz bom samo na kratko pač predstavil ta proračun, neke osnovne agregate, mogoče me bo potem kolegica iz Službe za proračun še kaj dopolnila, kolegica iz Ministrstva za finance. Zdaj tako ne, pač skupaj v agregatu proračun ministrstva za delo znaša dobri dve milijardi evrov glede na sprejeti proračun za leto 2022 se sredstva povišujejo za 140 milijonov evrov. Zdaj 27,3 milijone evrov je višji od realizacije v letu 2021, brez upoštevanja covid sredstev. Zdaj za Ministrstvo za delo je od skupne višine sredstev, ja, kot rečeno, zagotovljenih dve milijardi evrov oziroma 99,7 % vseh sredstev in pa za Inšpektorat Republike Slovenije za delo 6,6 milijonov evrov. Zdaj od vseh sredstev v predlogu rebalansa 2022 je namenjeno za zakonske obveznosti v pristojnosti ministrstva za delo, 94,2 % vseh integralnih sredstev, ostalo so potem namenska sredstva, sredstva iz slovenske udeležbe, evropska sredstva, tako da tukaj že v izhodišču je nekako manevrski prostor precej zamejen. Velika večina sredstev gre za izvajanje zakonskih obveznosti, ki so pač take kot so. Zdaj, v večini meri, v večini gre tukaj za transfere posameznikom in gospodinjstvom, za tako imenovane socialne transfere, skupaj s prispevki delodajalca, za starševska nadomestila in pa denarna nadomestila brezposelnim. Tukaj gre 79,7 % vseh integralnih sredstev oziroma 1,47 milijarde evrov. Zdaj po politikah je ministrstvo za delo skupaj z IRSD v predlogu rebalansa proračuna za leto 2022 zagotovilo za politiko socialna varnost 75,2 % odstotka vseh sredstev, za politiko, trg dela in delovni pogoji 13,5 % vseh sredstev, torej skupaj za obe politiki 88,7 % vseh sredstev. Zdaj 6,3 % vseh sredstev je zagotovljenih za politiko izobraževanje in šport, 4,7 % pa za politiko intervencijskih programov in obveznosti. Zdaj največ se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2022 v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo sredstva na politiki socialno varstvo, in sicer za 57 milijonov evrov, na politiki trg dela in delovni pogoji se sredstva povečujejo za 44 milijonov evrov in potem pri politiki intervencijskih programov in obveznosti se pa povečujejo sredstva za 27 milijonov evrov. Potem imamo še politiko izobraževanje in šport, tam je povečanje za 13 milijonov evrov, najmanjše povečanje je pa potem v bistvu na politiki podjetništvo in konkurenčnost za 75 tisoč evrov. Potem pa še na politiki kultura in civilna družba za 13,7 tisoč evrov. Zdaj tako, če pogledamo še iz vidika programov, ne, je največ sredstev v predlogu rebalansa za leto 2022 namenjeno družinskim prejemkom in starševskim nadomestilom, to je 33,4 % vseh sredstev socialne pomoči, nadomestila neposredno upravičencem, 19,2 %, pa programi socialnega varstva, izenačen in izenačevanja možnosti za invalide, 9,4 % za varstvo brezposelnih oseb 7,5 %, državne štipendije, štipendije za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj 6,9 %, socialno varstvene storitve 6,6 %, sredstva za financiranje epidemij 4,7 %, potem APZ iz pobude za zaposlovanje, v bistvu kreiranje delovnih mest, tukaj pa oba programa skupaj 3,2 % vseh sredstev. Mogoče za uvod naj bo to, to lahko potem v nadaljevanju pojasnimo še malo bolj podrobno. Toliko samo z vidika agregatov in ključnih podprogramov in politik.

Hvala. Bi želel spregovoriti še kakšni izmed vabljenih predstavnikov vladne strani? Zaenkrat ne vidim interesa. Osnovno obrazložitev smo pridobili, zato prehajamo dalje na razpravo in sicer je prva prijavljena poslanka Eva Irgl, izvolite, vaša beseda.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Bom kratka, se mi zdi pa prav, da vendarle nekaj besed namenimo temu rebalansu proračuna, ki je danes pred nami tudi na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Zdaj rebalans proračuna navadno nastopi takrat, ko se zgodijo neke makroekonomske, nove makroekonomske okoliščine. V Vladi ste se odločili, da boste šli v rebalans proračuna, kolikor sem jaz razumela, predvsem zaradi tega, ker bodo izdatki zaradi ukrepov, ki so namenjeni blaženju draginje se zvišali, seveda tukaj jaz ne vidim težav, glede na to, da najranljivejšim skupinam in tistim, ki pomoč ob izdatkih, ki se napovedujejo in so zaenkrat res tudi te osnovne življenjske potrebščine zelo poskočile, je seveda prav, da naredimo vse, da omilimo njihove stik stiske. Je pa zanimivo, da ste pa ves čas prej problematizirali naš proračun, torej ta, ki je sedaj sprejet, zdaj ga pa delate rebalans proračuna, ker naj bi bil previsok, vi pa sedaj, kolikor je meni znano, ta proračun povečujete za 639 milijonov evrov.

Zdaj, če se osredotočim samo na dve postavki s strani tega ministrstva, torej za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvu namenjate, če sem jaz prav pogledala, 140 milijonov več, zdaj pa je zanimivo kako to razporejate. Največ sredstev dodatnih dajete trgu dela in delovnim pogojem. Tisto, kar pa mene bolj skrbi je pa to, da namenjate 20 milijonov manj za družinske prejemke in starševska nadomestila. Tukaj me zanima zakaj takšna odločitev. Torej dvajset milijonov manj namenjate za družinske prejemke in starševska nadomestila, pa vemo, da to je kategorija, ki tudi v teh, bom rekla, zahtevnih časih, kar potrebuje našo pomoč v obliki financ, tako da bi vas prosila, zakaj ste tukaj šli v zmanjšanje. In v zmanjšanje ste šli tudi pri dolgotrajni oskrbi za 7 milijonov, tudi tukaj bi želela vaš odgovor. Zdaj meni je jasno, da nihče ne bo dobil manj od postavk kot je zmožen porabiti do konca leta, če jaz prav razumem ta proračun, ampak vendarle sta pa to dve pomembni vprašanji, ki tudi za našo stranko sta izjemnega pomena, ker vemo, da tukaj so ljudje, ki so odvisni od dolgotrajne oskrbe, ki potrebujejo pomoč, ki potrebujejo to tudi, bom rekla, neko finančno zaščito, vi pa na teh postavkah zmanjšujete sredstva, namesto da bi jih po mojem mnenju celo povečevali lahko. Čeprav je prejšnja Vlada res zagotovila prav na teh dveh postavkah precejšnje število sredstev, zdaj pa vi to znižujete, tako da bi tukaj prosila, če mi lahko kar takoj odgovorite na ti dve zastavljeni vprašanji. Najlepša hvala.

Hvala za podano razpravo. Naslednji je k razpravi priglašen poslanec Janez Žakelj.

Izvolite.

Hvala lepa. Tudi jaz bom.

Spoštovane poslanke, poslanci. Spoštovani predstavniki Vlade.

Bom tudi jaz kratek. Nekaj vprašanj mi je že gospa Irgl vzela iz ust.

Omenili ste, da skušamo gasiti požare. 140 milijonov ste razporedili na socialno varstvo, pa trg dela, pa intervencijske programe. Tudi mene je zanimalo in me zanima kako je s starševskimi nadomestili in 20 milijonov evrov manj. Seveda tudi tukaj me zanima specifično za dolgotrajno oskrbo ali to pomeni dejansko, da se ustavi napredovanje na tem področju, ker vemo, da je tega denarja še bistveno premalo?

Potem eno tako, sicer manjše vprašanje. Vsota je bila Inšpektorata Republike Slovenije za delo je bilo v nekaterih člankih omenjeno, da se mu je dodelilo se mu je sicer samo 14 tisoč evrov več, čeprav je inšpektorat ob aferi Marin bilo opozoril, da je tukaj kadrovsko močno podhranjeno, pa me zanima, kaj se na tem delu dela na ministrstvu?

Mogoče še to. Za denarna nadomestila brezposelnih se kljub rekordno nizki brezposelnosti dodatnih 47 milijonov namenja za to postavko.

Najlepša hvala za podano razpravo. Ker dodatnih prijavljenih razpravljavcev iz poslanskih vrst ni predajam besedo predstavnikom ministrstva, zato da na zastavljena vprašanja odgovorijo.

Izvolite, vaša beseda.

V redu. Sedaj tukaj so bile izpostavljene štiri postavke, ki nekako štrlijo ven.

Prva je dolgotrajna oskrba. Tukaj res kot pravilno ugotavljate, glede na sprejeti proračun za leto 2022 se v rebalansu proračuna sredstva znižujejo za slabih 18 milijonov evrov. Sedaj tukaj je bilo načrtovanje pred sprejemom tega rebalansa mišljeno za zagotavljanje nekih zagonskih sredstev za vzpostavitev javne mreže domov tudi za financiranje določenih stroškov dela. Skratka, ta politika za dolgotrajno oskrbo je zelo razgibana, vključuje veliko nekih podprogramov in različnih postavk. Potem je bilo, zaradi zapletov predvsem pri uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi oziroma s predvidenim zamikom veljavnosti tega zakona porabljenih na tej postavki oziroma načrtovanih ne manj nekih sredstev. Iz tega razloga smo tukaj v rebalansu proračuna naredili nek popravek navzdol.

Potem glede precej velikega povečanja nadomestil za brezposelne oziroma transferje brezposelnim. Tukaj je situacija taka, da kot vemo imamo na makroekonomski ravni veliko negotovost, inflacija, možnost nekih poslabšanja razmer in iz tega vidika je bilo planiranih za transfere brezposelnim nekoliko več sredstev. Drugi razlog je pa tudi ta, da so v bistvu dohodki za plače zdaj nekoliko narasli in ker se v bistvu pri določanju nadomestila za brezposelnost upoštevajo tudi pač višina prihodka oziroma plače tudi to nekako vleče to postavko za nadomestila nekoliko navzgor.

Potem kar se tiče družinskih prejemkov in pa starševskih nadomestil. Tam je situacija taka, da so se nekoliko znižala sredstva za otroški dodatek. To ne pomeni, da bo kdorkoli ostal brez otroškega dodatka ali pa da se bo znižala višina katere od mej ali za kogarkoli otroški dodatek, nasprotno. Kot veste, se planirajo tudi dodatni ukrepi na tem področju. Gre enostavno za to, da so se v bistvu še čutili vplivi covid ukrepov, covid dodatkov, ki so malo dvignili plače navzgor, zaradi tega so v bistvu nekateri prejemniki otroškega dodatka prišli v višji dohodkovni razred in posledično prejeli pač nekaj manj otroškega dodatka. Tako da tukaj gre za nek tak popravek v tej smeri.

Potem je bilo pa še vprašanje v zvezi z IRSD-jem oziroma problematiko Marinblue …/nerazumljivo/ ostalimi kršitvami, napovedjo tako ministra za delo kot tudi Vlade, da se bo tukaj in inšpektorat kadrovsko okrepil. Tukaj bodo dodatna sredstva predvidoma zagotovljena v proračunu za leto 2023, pogajalsko izhodišče ministrstva bo tukaj štartalo na neki poziciji, da je treba inšpektorat močno okrepiti, zagotoviti veliko dodatnih sredstev, tako da tukaj se definitivno lahko pričakujejo neka povečanja, ampak v letu 2023.

Hvala. Ne vidim nadaljnjih prijavljenih k razpravi, zato sem se znova prijavil. Sem koga zgrešil? Nisem okej. Zato sem se znova prijavil sam.

Morda zgolj v objasnilo, kar se tiče Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vse ključne spremembe in poteze, ki jih je tam potrebno utegniti, bodo v polnosti lahko začele živeti šele z letom 2023, vključno s projektom dodatnih zaposlovanje, dodatnega zaposlovanja na inšpektoratu, pa tudi širitve pooblastil oziroma reorganizacije izvajanja inšpekcijskega nadzora. To lahko precej suvereno povem, predvsem zaradi tega, ker je bila prva vsebinska seja tega odbora, ki smo jo v danem mandatu izvedli, seja, seja na temo Inšpektorata Republike Slovenije za delo in izvajanja nadzora pod taktirko tega inšpektorata, za izhodišče pa nam je služil ravno primer Marinblue in Selea. Kot ste verjetno sledili v medijih, je prišlo do menjave vodstva inšpektorata in tudi že restrukturiranja, kako naj bi se ta inšpektorat vodil, kjer se gre iz tega, da je bil na čelu samo en človek na nadaljnje tri ljudi, hkrati pa nam v Državni zbor prihaja letno poročilo za preteklo leto o delovanju Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Obravnavan bo na seji 7. oktobra, če vas je informacija že dosegla, sočasno s to sejo pa bomo pregledali tudi prvo tranšo sklepov, ki smo jih sprejeli nekaj mesecev nazaj za izboljšanje delovanja inšpektorata prav na tem odboru. In prvemu setu teh sklepov potem poteče rok za realizacijo s koncem meseca septembra. Tako da specifično, podrobno se bomo o delu Inšpektorata Republike Slovenije v perspektivah za naprej in kaj se je naredilo v zadnjih nekaj mesecih, pogovarjali na že omenjeni seji 7. oktobra. To je to.

Ker ne vidim nadaljnjih prijavljenih razpravljavcev, razpravo zaključujem. Ugotavljam, da se je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 iz svojega delovnega področja.

Zaključujem to točko dnevnega reda in 6. nujno sejo odbora. S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa proračuna. Odbor bo pripravil mnenje in ga poslal Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu.

Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.