Ja, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, ponovno pozdravljeni, pozdravljeni tudi vsi prisotni na današnji seji odbora in sicer 6. nujni seji Odbora za zdravstvo! Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Eva Irgl namesto poslanke Alenke Jeraj, poslanec Milan Jakopovič kot, ki nadomešča poslanca Miha Kordiša, poslanka Alenka Helbl, ki nadomešča poslanko Jelko Godec, poslanec Soniboj Knežak, ki nadomešča mag. Bojano Muršič in poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki nadomešča poslanko Terezo Novak.

Seja odbora je bila sklicana v skladu s 47. in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na sejo so vabljeni predstavniki predlagatelja Predloga rebalansa proračuna, to je Vlada Republike Slovenije ter pristojnega Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 12. septembra 2022 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Odbor navedeno gradivo obravnava kot zainteresirano delovno telo, na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna za leto 2022 in sicer predstavnici Ministrstva za finance, gospe Katji Pepelnak.

Beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni in hvala za besedo.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa, splošnega dela predloga rebalansa za leto 2022.

Med izvajanjem proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva Covid-19 finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin ter nadpovprečno stopnjo inflacije.

Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države, zato je Vlada Republike Slovenije 25. 8. 2022 sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa pripravljen v še vedno negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije Covid-19 ter poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove. Poleg navedenega so bila pri načrtovanju rebalansa proračuna za leto 2022, upoštevana makroekonomska izhodišča UMAR ter za EU sredstva ocena realizacije odhodkov posameznih resorjev do konca leta 2022. EU sredstva je bilo namreč potrebno zagotoviti zaradi slabšega črpanja v uvodnih letih oziroma zamud pri črpanju, predvsem zaradi vpliva epidemije Covid-19 prilagoditi.

Prihodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v višini 12,54 milijard evrov, kar pomeni, da so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 9,34 odstotka. Odhodki rebalansa pa so načrtovani v skupni višini 14,58 milijard evrov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu višji za 4,6 odstotka. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijard evrov.

Na koncu poudarjam, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa, medtem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev.

Hvala lepa.

Hvala za obrazložitev.

Odpiram razpravo. Besedo dajem poslankam in poslancem. Se kdo javlja k razpravi? (Da.)

Ja, kolega Milan Jakopovič, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Z rebalansom se odpravlja neuravnoteženost proračuna, ki se je pojavila, kot smo že slišali, zaradi različnih vzrokov, predvsem zdravstvene krize, energetske krize, pa tudi dejanj pretekle vlade, ki je proračunska sredstva preko bombončkov delila med državljane. Z rebalansom v Levici problemov ta trenutek nimamo, je pa že sedaj ob debati o proračunu nujno potrebno nasloviti tisto, kar sledi in za kar se zavzemamo v Levici, ter je tudi zapisano v koalicijski pogodbi. V luči sprejemanja proračunov za naslednja leta in tudi rebalansa, v Levici pričakujemo čim prejšnjo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da plačilo v višini cirka 35 evrov na mesec ne bo več, plačilo, ki ga moramo v enakem znesku plačevati vsi, ne glede na to, ali je to upokojenec, samostojni podjetnik, prekarni delavec, poslanec ali menedžer. Vsi plačajo enako, približno 450 evrov na leto. Ukinitev tudi pomeni, da se bo približno 50 milijonov, ki vsako leto poniknejo pod postavko administrativni stroški v žepih zasebnih zavarovalnic, namenilo za javno zdravstvo. Med letoma 2008 in 2018 je v zavarovalnicah ostalo kar 500 milijonov evrov, ki bi se lahko namenili za zdravstvo, skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje storitev. Tako pa zavarovalnice s tem javnim denarjem danes gradijo privatne bolnišnice, s čimer se javno zdravstvo še dodatno razgrajuje. Tukaj bi se navezal zdaj na rebalans proračuna. Zdravstvenega kadra že tako ali tako primanjkuje v javnem zdravstvenem sistemu, slišali pa smo, da se bo zdaj v tej zasebni bolnišnici, ki se gradi preko vplačil v obvezno dodatno zavarovanje, naj bi se zaposlilo cirka 100, 150 dodatnega kadra. Ki naj bi prišli iz kje? In tukaj v rebalansu, kar je sicer pohvale vredno, Ministrstvo za zdravje namenja programu izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev nekih 96 milijonov evrov oziroma 11 % integralnih sredstev, saj, kot pravijo, zdravstvenega kadra v JZZ močno primanjkuje. In zdaj mi imamo na eni strani rešujemo javno zdravstvo, izobražujemo kader, na drugi strani pa se nam zaradi privatnega grajenja in privatnega vzpostavljanja zdravstva podira ta sistem. Neko stvar poskušamo zgraditi, na drugi strani pa se nam vse skupaj podira in tudi zato nekako nikakor ne moremo zlesti iz tega začaranega kroga. Če ponovim še enkrat. V Levici pričakujemo čimprejšnjo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če se, ne vem, tukaj dotaknem še ene zadeve, ki smo jo sicer že omenjali. Pri postavki dolgotrajna oskrba se je poraba zmanjšala za 64 milijonov, ampak to je zaradi tega, ker se z DOS ne da izvajati. Pri pripravi proračuna za prihodnja leta pa bo seveda treba za dolgotrajno oskrbo nameniti več, ko bo sprejeta zakonska podlaga, ki bo to dejansko omogočala. Za konec mogoče še to, da pač se sredstva za financiranje epidemije covid-19 povečujejo za 276 milijonov, to je še enkrat toliko kot pred rebalansom. Tisto, kar bi pa rad opozoril pa je to in to je po našem mnenju nujno potrebno, da morajo intervencijski programi za covid-19 nujno vključevati financiranje osebne varovalne opreme v sivih in rdečih conah za zaposlene na osnovni in socialni oskrbi ter ukrepe v DSO-jih. Financiranje tega je bilo zagotovljeno do 30. junija.

Hvala lepa.

Hvala.

Predajam besedo kolegu Miroslavu Gregu.

Ne vem ali je bilo že predstavljeno detajlno ali je bil budžet za tudi za Ministrstvo za zdravje…,

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Tadej, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, članice in člani odbora!

Mogoče res predstavim tako malo bolj detajlno, predlog rebalansa proračuna. Se pravi, predlog rebalansa za leto 2022, znaša 894 milijonov evrov, v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2022, se predlog proračuna Ministrstva za zdravje povečuje za 2010 milijonov evrov glede na sprejeti proračun. Glavnina povečanja, kot je bilo že izpostavljeno, se nanaša na področje obvladovanja epidemije COVID-19 in pa ukrepov v okviru interventne zakonodaje, ki je bila sprejeta, se pravi, za stabilizacijo financiranja zdravstva. Če mogoče bi šel čez neke postavk, se pravi, za interventni zakon za stabilizacijo in financiranja zdravstva namenjenih 20 milijonov evrov, potem so tukaj določene zakonske obveznosti iz prejšnjih zakonov, Zakonov o razbremenitvi občin, kjer je pač strošek izvedbe mrliško pregledne službe tudi na Ministrstvu za zdravje, potem obvezno zdravstveno zavarovanje socialno ogroženim, 23 milijonov evrov, potem je, kar je bilo tudi že izpostavljeno, izobraževanje zdravstvenih delavcev, kjer ministrstvu v integralnem delu proračuna krije pripravništvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij, in pa dodatne specializacije iz družinske medicine, klinične psihologije in pa štipendiranje. Rast stroškov na tej postavki je bila približno 2,7 milijonov evrov, ta ki je recimo najbolj izpostavljeno, to je predvsem zdravstveno varstvo nezavarovanih in pa tudi tistih, ki so prišli v našo državo iz Ukrajine. Potem pa Covid interventna zakonodaja, kjer je namenjenih 509 milijonov evrov, to je predvsem na račun PKP 10, kjer v okviru tega je nekako namenjenih 36 milijonov za cepljenje, 27 milijonov evrov za cepiva, 36 milijonov evrov za hitre antigenske teste in pa okvirno 30 milijonov evrov za do Covid dodatke.

Mogoče predstavim še čisto faktične številke. Se pravi, glede na sprejeti proračun se povečuje integralna sredstva za 46 odstotkov. Se pravi, ukrepi ki so bili v okviru PKP 10, ki so veljavni do decembra 2022, se namenja 268 milijonov evrov, to so stroški nakupa zdravil, cepiv, hitrih antigenskih testov. Izobraževanje zdravstvenih delavcev, sem že omenil.

Potem so investicijska vlaganja v zdravstveno infrastrukturo v višini 99 milijonov evrov oziroma 12 procentov integralnih sredstev. Potem so zelo pomembni okvirji v okviru programov javnega zdravja, katerim ministrstvo v let 2022 namenja 17 milijonov evrov, se pravi, gre predvsem za krepitev inštitucij na področju javnega zdravja, gre za NIJZ in NLZOH, z namenom nadaljnje okrepitve epidemiološke službe za boljšo pripravljenost na odziv za izbruhe nalezljivih bolezni in epidemije. V pro predlogu rebalansa pa nenazadnje ministrstvo načrtuje tudi sredstva za urejanje sistema zdravstvenega varstva. Tukaj naj izpostavim mogoče digitalizacijo slovenskega zdravstvenega sistema, ki je, verjetno se vsi skupaj strinjamo, nujna. To gre tudi predvsem za načrt za sklad RRF.

Naj mogoče izpostavim, ker bo sigurno potem v nadaljevanju izpostavljena, ne področju investicij, se ministrstvo in pa tudi zavodi ukvarjajo s časovnimi zamiki. Tukaj v bistvu gre predvsem za probleme na trgu, ki ga ima celoten gradbeni sektor, ne samo na področju Slovenije, ampak na področju celotne Evrope tako z vidika zvišanja ponudb, kot tudi s pomanjkanja delovne sile in pa tudi gradbenih materialov. Z mojega vidika bi bilo na kratko to, sem pa seveda odprt za nadaljnja vprašanja.

Hvala.

Hvala.

Predajam besedo kolegu Zvonku Černaču, izvolite.

Aha, hvala.

Mag. Miroslav Gregorič.

Hvala lepa.

Se opravičujem za prejšnjo intervencijo, ampak jaz »glih« tega, to sem hotel slišati, kar ste povedali.

Ja, jaz imam tri zapažanja, se mi zdi. Prvo je, da se porabi, da je predvidena poraba 96 milijonov evrov za postavko izobraževanje in vzpostavlja usposabljanje zdravstvenih delavcev. Meni se zdi 96 milijonov evrov veliko, ampak seveda sem laik, nimam podlage, da bi videl za koliko ljudi je udeleženih, ampak jaz sem naredil eno računico čez palec, če bi bila ta sredstva enakomerno porazdeljena čez ves zdravstveni kader, ki ga imamo, to pomeni 7 tisoč zdravnikov, pa 25 tisoč ostalih delavcev, bi prišlo na vsakega na leto 3 tisoč evrov, kar mogoče ni slabo. Zdaj ne vem, mogoče boste lahko povedali kam, dejansko gre teh 96 milijonov.

Drugo, sem bil pa v bistvu prvič sem videl nek podatek, kaj nam je epidemija povzročila in koliko to stane. 57 % novega budžeta gre za covid. To je neverjetno! 509 milijonov. To je neverjetno. In tu bi se morali zamisliti, ali mi ta denar mečemo čez okno ali bi morali se vsak pri sebi maksimalno potruditi, da se probali, da da se ne bi nalezli. Ne vem, mislim, tu notri smo zdaj vsi brez mask. To je druga stvar.

Tretja stvar, ki pa ni bila tlele, jo pa nisem našel, imam pa vprašanje. Od leta 2014 naprej smo imeli tudi evropska sredstva, mislim, da je bilo 40 milijonov, pa na nas stran 5 milijonov ali 6 milijonov, ne me držati za točne številke, to jih vi verjetno bolj veste, za razvoj urgentnih centrov po Sloveniji. Najprej 11, potem pa še Ptuj, pa še seveda Ljubljana. In ko so bili ti urgentni centri zgrajeni, upam, da so, se zdaj ugotovi, da ni posadke. To pomeni, da je bila investicija v prazno. No, pa me vseeno zanima za in zdaj se pa govori še o satelitskih urgentnih centrih. Mislim, vlagamo verjetno v nekaj, kar vnaprej vemo, da mogoče s tem je kakšen od naših kolegov poslancev je zadovoljen, ker ima satelitski urgentni center v svoji občini, ampak sicer je pa to verjetno finančna katastrofa. Pa tudi zdravstveno verjetno ne pomaga, kajti urgentni centri, ta pravi urgentni centri morajo biti v funkciji 24 ur na dan, vsak dan v letu. No, če mi lahko malo osvetlite, kakšni so stroški za te urgentne centre, tako iz vidika vzdrževanja teh centrov kot iz vidika posadke.

Hvala lepa.