Spoštovane članice in člani komisije, vabljeni ter vsi ostali prisotni, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam z 2. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Felice Žiža, kot nadomestne člane na seji komisije pa imamo namesto gospoda Danijela Krivca je z nami gospod Zoran Mojškerc in namesto poslanke Andreje Kert je z nami Andreja Živic. Še kakšno pooblastilo? Ne, to je to. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni gospod Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu ter predstavniki Ministrstva za finance.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je dne 8. 9. 2022 v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga bomo na osnovi 166. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo, torej zgolj z vidika naših pristojnosti.

Do tega trenutka nisem prejela nobenega predloga za amandma komisije, zato bi prosila uvodoma predstavnico Ministrstva za finance, gospo Marušo Zmrzlak, da poda dopolnilo, splošno obrazložitev predloga sprememb proračuna za leto 2022, predstavila pa sem vas že oziroma lahko samo poveste iz od kje prihajate, iz Ministrstva za finance, katero področje pokrivate. Hvala lepa.

Lepo pozdravljen! hvala za besedo. prihajam z Ministrstva za finance iz Direktorata za proračun. Na kratko vam bom izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa proračuna države za leto 2022. Med izvajanjem proračuna za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi, vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva covid 19, finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejemu proračuna za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države. Glede na navedeno je Vlada Republike Slovenije dne 25. 8. 2022 sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa pripravljen v še vedno negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid 19 ter poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove. Poleg navedenega so bila pri načrtovanju rebalansa proračuna upoštevana tudi spomladanska makroekonomska izhodišča Umar ter za EU sredstva ocene realizacije odhodkov posameznih resorjev do konca leta 2022. EU sredstva je bilo namreč potrebno zaradi slabšega črpanja v uvodnih letih oziroma zamud pri črpanju, predvsem zaradi vpliva epidemije covid 19 prilagoditi. Ocenjujemo, da bodo v bilanci prihodkov in odhodkov prihodki načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, kar je za 9,34 odstotka več v primerjavi s sprejetim proračunom 2022, odhodki a so načrtovani v skupni višini 14,5, 8 milijard evrov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu za leto 2022 višji za 4,6 odstotka. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijard evrov.

Na koncu bi rada poudarila, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023 ter pristop upravljanja javnih financ posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev.

Sedaj besedo dajem državni sekretarki, gospe Vesni Humar, državni sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu, da podrobno obrazloži predlog sprememb, ki se pa nanašajo na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, dragi članice in člani komisije, prav lep pozdrav!

Dovolite mi, da na začetku zaradi nujne zadržanosti opravičim odsotnost ministra, gospoda Mateja Arčona, ki želi delovnemu telesu uspešno delo.

Naša obrazložitev bo kaj kratka. Kar se tiče sprememb naše postavke za leto 2022, pa, jih pravzaprav ni, torej ostajamo pri enakem znesku, kot je bil predviden v osnovnem proračunu v letu 2022. To ocenjujemo, da nam omogoča, da vse zastavljene dejavnosti v letu 2022 nemoteno izpeljemo in da dosežemo zastavljene cilje.

Torej, po rebalansu Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pripada znesek 10 milijonov 717 tisoč evrov. Naša realizacija je v letu 2022 zelo visoka in že presega 90 % in predvidevamo, da bomo do konca koledarskega leta se približali stoodstotni realizaciji, tako da, večjih težav ni, smo pa na razpolago seveda za dodatna vprašanja, pojasnila, sama in moji kolegici, ki sta danes z mano, to je vodja sektorja za Slovence po svetu, gospa Suzana Martinez in strokovna sodelavka, odgovorna za finančno poslovanje, gospa Darja Mlinar. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo obrazložitev.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo?

Izvolite, gospod Franci Kepa, imate besedo.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav gostom z ministrstva in Urada in kolegice in kolegi!

Rečeno je bilo, da so sredstva enaka, kakor so bila, prav v začetku, se je pa dejalo, da so veliki povečani stroški prav zaradi draginjskih energetskih zadev. To vidimo tudi sami, v gospodinjstvu, in gospodarstveniki, tukaj pa ni nobenega povečanja. Mislim, da bi lahko bilo bolj smelo povečanja prav zaradi teh zadev, zaradi društva, imajo tudi svoja ogrevanja v svojih organizacijah in v društvih po sosedskih in po svetu. Mislim, da prav zaradi tega, prav samo zaradi tega bi lahko povečali sredstva, ne tudi zaradi drugih programov.

Omenjate, da so programi skoraj že porabljeni, pa ne zaradi tega, da je to dobro, da so porabljeni, ampak mislim, da je še skoraj pol leta, da bi bilo še dobro, da bi sredstva namenjena še, se pravi, da sredstva manjkajo, če so oni že porabili in se vidi, da bi bilo potrebno dati dodatna sredstva zaradi energetskih, pa tudi zaradi programov, predvsem pa zaradi energetskih zadev, ki so zdaj zdaj, zdaj, nastajajo cel svet, ne. Dva dni nazaj smo dali milijardo 200, kar takole, malo malo čez prst za poroštvo, še eno leto nazaj so se gospodje, taisti, hvalili, kako imajo višek denarja danes in da ga lahko, da tudi ne rabimo več premogovnikov, sedaj pa termoelektrarne, sedaj pa ravno obratno, sedaj pa njih rešujemo tisti, ki so se hvalili in tako. Tam ni problem dati milijardo 200, saj, vem, da ni to tema, ampak tako dam za primerjavo. Mi se tukaj pogovarjamo o zelo majhnem znesku, ki jo ima ta ura, to je 10 milijonov evrov letno in mislim, da bi bilo brez problema, da bi dali tudi tukaj še kakšen milijon prav zaradi takih zadev, ki so zdaj zaradi regijskih energetskih zadev. Dobro. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj želite besedo, gospa Andreja Živic. Izvolite, beseda je vaša.

Pozdravljeni!

Jaz bi samo replicirala gospodu oziroma ja, strinjam se, da se stroški večajo, ampak ko sem pozorno poslušala gospo, je rekla, da bodo dosegli 100 % realizacijo in da nekako ni zaznati potrebnih dodatnih sredstev. Menim tudi, da to urejajo tudi drugi zakoni, tudi kjer se predvidevajo dodatna sredstva. In zdaj glede poroštev, če smem samo, ker sem bila tudi vključena v ta del. Poroštva so nujno potrebna, ampak ne zato, ker so podjetja zaenkrat v izgubi, ampak ker so nihanja tako visoka in da se to zaščiti. Toliko. Hvala lepa.

Hvala. Še želi kdo od članov besedo? Izvolite, gospa Greif, izvolite, beseda je vaša.

Hvala.

Torej, v Levici nas veseli, da se proračunska sredstva za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ne nižajo, tako kot je to primer pri nekaterih drugih postavkah, na primer marsikje na vitalnih področjih kulture in ohranjanja slovenskega jezika, ampak se pri naših rojakih v zamejstvu in v tujini celo minimalno nekaj tudi krepijo, in sicer za 17 tisočakov. No, bolj kot rebalans je v bistvu pomemben prihodnji proračun, tako da bi vprašala kakšne prioritete predvidevate za proračun 2023 in 2024? In pa še nekaj glede na dvojezičnost šolstva in veliki pomen bralne kulture za razvoj jezika in narodne identitete menimo, da se premalo pozornosti posveča vlogi zamejskih knjižnic, se pravi knjižnice v Trstu, v Gorici, Študijske knjižnice Damir Feigel v Gorici in pa knjižnice v Celovcu. Tako da sprašujem, če so morda med prioritetami tudi za prihodnja leta tudi zamejske knjižnice? Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo od članov? Gospod Dušan Stojanovič, izvolite, beseda je vaša,