Sejo je vodila Tereza Novak, predsednica odbora.Pričanjem 9. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da se današnje seje ne bo mogla udeležiti in se je opravičila poslanka Tamara Vonta. Imamo tudi kar nekaj menjav. Gospod Andrej Hoivik nadomešča gospoda Žana Mahniča, gospa Tatjana Greif nadomešča gospo Natašo Sukič, gospod Zoran Mojškerc nadomešča gospo Anjo Bah Žibert in gospod Lenart Žavbi nadomešča gospo Tamaro Kozlovič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil objavljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki ga bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedeni predlog je bil dne, 8. septembra, objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo in služba vlade za digitalno preobrazbo.

Prehajamo na predstavitev predloga rebalansa, zato besedo dajem vabljenim na sejo in najprej Ministrstvu za finance in vas prosim, da se za magnetofon predstavite. Izvolite.

Ja, dober dan. Hvala predsedujoča za besedo. Moje ime je Rok Jesih in sem predstavnik Ministrstva za finance, direktorata za proračun.

Na kratko bom predstavil rebalans proračuna oziroma predlog, ki je v postopku. Med izvajanjem proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva covida finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Hkrati pa je prišlo tudi do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov in podobno. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram, ter dejanskim potrebam. Pri načrtovanju rebalansa za leto 2022 smo upoštevali še vedno spomladansko makroekonomsko izhodišče UMER-ja, ter z EU sredstvi ocene realizacije odhodkov do konca leta 2022 podane s strani resorjev. Še nekaj številk.

Ocenjujemo, da bodo v bilanci prihodkov in odhodkov prihodki načrtovani v višini 12 milijard in pol evrov, prihodki bodo višji v primerjavi s sprejetim proračunom za slabih 10 %. Odhodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v višini 14,5 milijard in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu višji za 4,6 %. Primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov je tako načrtovan v višini dobre dve milijarde.

Naj na koncu poudarim, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023, ter pristop opravljanja javnih financ.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, gospe ministrici Tatjani Bobnar.

Ja, hvala lepa za besedo.

Z menoj so sicer tudi kolegi, generalni sekretar in pa tudi pomočnik generalnega direktorja policije, če bi bilo potrebno karkoli pojasniti v bolj podrobnosti glede največjega v bistvu proračunskega uporabnika, ki ima torej interni finančni načrt, se pravi policija.

Kakorkoli, jaz se moram na tem mestu seveda zahvaliti Ministrstvu za finance za zelo konstruktivno sodelovanje pri pripravi tega rebalansa proračuna za 2022. Mi smo naredili oceno porabe torej glede na stanje kakršno je bilo tudi stanje javnih naročil in vseh postopkov in na podlagi te ocene porabe smo dobili finančna sredstva.

Sedaj, če gremo po posameznih postavkah. Torej sprejeti proračun za leto 2022 za MNZ z organoma v sestavi za vsa sredstva znaša 553,7 milijona evra. Predlog za rebalans skladno z limiti Vlade pa znaša 533,4 milijona evra. Torej, če gremo, potem v nadaljevanju na integralnih sredstvih, namenskih sredstvih in pa EU sredstvih so vrednosti kot so zapisane. kar se tiče sredstev za plače, je enako sprejetemu proračunu, se pravi 365,4 milijone evrov. 85,7 milijonov evrov za materialne stroške, kar je za 11,9 milijonov evrov več od sprejetega proračuna. Večji del povečanja materialnih stroškov je bil izveden v pripravi internega finančnega načrta. Z rebalansom pa so se v glavnem povečala sredstva za povračilo občinam ob zunanji meji skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije, kar smo ob sestankih z župani ob teh obmejnih občin tudi predstavili in je to seveda sodelovanje z lokalno skupnostjo zelo pomembno in temu damo pač poseben pomen.

Povečala so se tudi sredstva, zaradi rednega delovanja, operativnega rednega delovanja policije in pa povečanje stroškov vzdrževanja registrov MNZ. 58 milijonov evrov za investicije, kar je sicer za 25 milijonov evrov manj od sprejetega proračuna in v ta sredstva za investicije so pa vključene nabave, ki so ali pa bodo uspešno izvedene v tem proračunskem letu. Zmanjšanje sredstev je pa iz tega naslova, ker ali javna naročila niso mogla biti oddana, ker ni bilo ponudnikov torej se nihče ni prijavil na izvedeno javno naročilo in so, bom rekla, ti načrti kot so bili predvideni v letošnjem letu prestavljeni nekateri na naslednje leto. Ampak v letošnjem letu, kar se tiče investicij, investicijsko vzdrževanje objektov, reševanje prostorske problematike, recimo Policijske postaje Koper, Tolmin, Rače, nakup prevoznih sredstev, nakup transportnega helikopterja, plačilo za avans avansa za nakup helikopterja v letu 2023, nabava računalniške in telekomunikacijske opreme, zaključek investicije Tetra, se pravi digitalni komunikacijski sistem. Oprema se je povečala za kriminalistično policijo, nacionalni forenzični laboratorij za nadzor prometa in pa računalniška oprema za ministrski del.

Toliko na kratko, kar se tiče proračuna Ministrstva za notranje zadeve.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem ministrici za javno upravo, gospe Sanja Ajanović Hovnik.

Hvala lepa, predsednica.

Torej Ministrstvo za javno upravo je predlagatelj finančnega načrta za ožje ministrstvo in upravne enote ter en organ v sestavi, inšpektorat za javni sektor. Razrez predloga rebalansa proračuna za leto 22 nadskupini tipa sredstev je razviden kot je priloženo. In sicer integralna sredstva, namenska sredstva, eu sredstva ter integralna sredstva slovenska udeležba. Na Ministrstvo za javno upravo bo na tem mestu ali realiziralo 254 milijonov 961 tisoč to pomeni slabih pet milijonov manj kot je bilo načrtovano.

In sicer po predlogu rebalansa proračuna za leto 22 se povečuje poraba na integralnih sredstvih za slaba dva milijona in namenskih sredstvih za dobrih 19 milijonov, znižuje se pa na eu sredstvih in pripadajoči slovenski udeležbi in sicer, zaradi reorganizacije ministrstva ter s tem povezano s spremembo Inopa. Ministrstvo kot predlagatelj finančnega načrta realizira svoj finančni načrt v okviru naslednjih podprogramov. Na podprogramu za predsedovanje Sveta Evropski uniji bo Ministrstvo za javno upravo realiziralo za približno 50 tisoč manj sredstev, kot je bilo načrtovano. Tu gre predvsem za stroške dela. Potem na podprogramu za centralno informacijsko infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo, gre za večji del integralnih proračunskih sredstev za 46 milijonov evrov ter namenskih sredstev v višini 2 in pol milijona evrov, ki se namenjajo za delovanje centralne in lokalne informacijske tehnologije in njeno posodabljanje.

Potem na prostorski in drugih pogojih za delo, na podprogramu za prostorske in druge pogoje za delo državnih organov. V predlogu rebalansa je planiranih dobrih 48 milijonov evrov integralnih sredstev za izvajanje nalog na področju sistemskega urejanja, ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in usklajevanja prostorskih potreb organov državne uprave ter za druge naloge, na področju ravnanja s stvarnim premoženjem. Predvsem tu mislim na počitniško dejavnost in opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za Stanovanjsko komisijo. Večji del teh 48 milijonov gre za stroške upravljanja in tekočega vzdrževanja ter plačevanja obratovalnih stroškov za poslovne in druge prostore. To govorimo o ministrstvih, skupaj z organi v sestavi, razen MORS, MNZ in MZZ. Potem imamo tu predvidenih 17 milijonov za plačilo stroškov najemnin in odplačilo leasing pogodb, Furs Celje, Upravna enota Grosuplje in potem še 9,6 milijonov za investicijske projekte, investicijsko vzdrževanje in manjše investicije ter sofinanciranje občin za uporabo prostorov po 103. členu.

Naslednji podprogram, prostorski in drugi pogoji za delo državnih organov. Tu imamo, v bistvu bolj ko ne, gre za realizacijo veljavnega proračuna, naslednji podprogrami upravljanja stanovanj in počitniških enot in garaž. Tudi tu je manjša sprememba glede na veljavni proračun in potem imamo še upravne storitve v upravnih enotah in tu dejansko vidimo, da prihaja do nekaj več realizacije, kot je bilo načrtovano in sicer za plače namenjamo 20, - samo majčkeno, ja, - načrtovano je bilo 75 milijonov in…, skupaj, 75 milijonov, realizirano pa 102 milijona 309. Nekaj več sredstev namenjamo za plače in nekaj več sredstev za materialne stroške, in sicer za vplačane tiskovine, za vplačane tiskovine, stroške pošte in tudi stroške varovanja, ki so zdaj novi stroški, ki jih upravne enote pred tem niso poznale.

Naslednji podprogram je urejanje in organizacije javne uprave. Torej gre za stroške, povezane z delovanjem samega ministrstva. 20 milijonov oziroma 90 procentov načrtovanih pravic porabe namenjamo za plače in za materialne stroške sta dobra 2 milijona in še Inšpektorat za javno upravo, ki se giblje v okviru svojih načrtovanih sredstev.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavnici Službe Vlade za digitalno preobrazbo, gospe državni sekretarki Aidi Kamišalić Latifić.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Torej, pred vami je Predlog rebalansa proračuna za Službo Vlade za digitalno preobrazbo. Načeloma naš predlog rebalansa znaša 19 milijonov 164 tisoč 701 evrov. Smo ostali znotraj limita Vlade, ki je sicer bil 18 milijonov 879, ta razlika pa nastaja zaradi, pač, v okviru rebalansa je bila urejena tudi prerazporeditev sredstev iz MZZ-ja, ki so bila namenjena za Paloalto, za otvoritev predstavništva v Silicijevi dolini, do katerega pač ni prišlo. Tako da tu je, tu je nastala ta razlika.

Proračun seveda vključuje, seveda imamo integralna sredstva. Tukaj imamo določena sredstva, ki so bila prenesena iz MJU ob ustanovitvi Službe Vlade za digitalno preobrazbo, tudi določeni projekti so še preneseni, med drugim razvoj širokopasovnih omrežij tudi in seveda, tukaj je treba pač omeniti tudi Digi-bon. Mogoče bi tukaj omenila, da je že na FURS bilo prerazporejenih 28.8 milijonov evrov, ki so namenjeni bili za digitalne bone. Za eno planiramo, večji delež sredstev je planiran v letu 2023 oziroma še večji v letu 2024. Prav tako glede izvedbe Gošo projektov, smo naredili rebalans. Namreč določene projekte, določeni projekti še niso uspeli počrpati vseh sredstev, tako da je nekje razlika v 8,5 milijonov, ki so predvidena potem v naslednjem letu za črpanje.

Najlepša hvala.

Hvala lepa, prehajamo na razpravo.

In dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Gospod Branko Grims, izvolite.

Hvala za besedo.

Poglejte, tega predloga ne morem podpreti. Ne morem ga podpreti iz dveh razlogov, eden je prihodkovni, eden je odhodkovni.

Poglejmo najprej, kako nameravate ta denar porabiti. Sami opozarjate, da je strošek za plače izjemno velik, da je največji. Po drugi strani podirate ograjo, kar bo pomenilo dodatno obremenitev, celo če bi hoteli zagotoviti večjo varnost s povečanjem števila patrol, itak pa nimate dodatnih ljudi kje vzeti. Obenem bo to pomenilo večjo nevarnost znotraj držav, kar pomeni, še večjo aktivnost ljudi, ker bo vse povečevalo stroške, po nepotrebnem, iz ideoloških razlogov in za to ste vi odgovorni. Zato je seveda tak predlog neprimeren in ga je treba zavrniti.

Še bolj pomembno je pa to, kar se je zgodilo v zadnjih štiriindvajsetih urah. Gospe in gospodje, odhodkovna stran je očitno napačno postavljena. Vi ste šli odpovedati pogodbo z Nemčijo za nakup vozil Boxer in govori se o neto škodi 70 milijonov. To sploh ni res. To je, škoda bo neprimerljivo večja od te številke. Zakaj? Kajti Nemčija je naš največji zunanji izvozni partner. 70 % slovenskega podjetništva je vezano na Nemčijo, vi se pa s tem tako neodgovorno igrate. Popolnoma nepomembno je, kakšne argumente navajate. Itak jih nimate, saj je, revizija je pokazala, da je bilo vse v redu. Ampak kar je bistveno, v nemških očeh ste zdaj izpadli neverodostojni. Vse, od druge svetovne vojne naprej, poslovanje vedno poteka tako, da se upošteva verodostojnost pri nakupih posebnega pomena, kot je bil ta. V tem primeru je Slovenija zaradi vas izpadla v očeh našega največjega zunanje izvoznega partnerja za naše podjetništvo, neverodostojna.

Gospod…