Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni!

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospa Suzana Lep Šimenko, nadomešča jo gospod Jožef Lenart iz Poslanske skupine SDS, gospoda Martina Marzidovška nadomešča Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda, gospo Suzano Lep Šimenko nadomešča gospod Jožef Lenart iz Poslanske skupine SDS in gospoda Franca Rosca nadomešča gospod Andrej Hoivik iz Poslanske skupine SDS.

Vsem skupaj en lep pozdrav in vas prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Članice in člane obveščam, da ste dne 19. 9. 2022, prejeli predlog za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za razširitev? (Ne.) Ali želijo svoja stališča o predlogu za širitev predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Tudi ne.

Torej prehajamo na odločanje o predlogu za širitev s točko A1 dnevnega reda seje odbora. Samo trenutek, da se kolega poslanec tudi usede.

Prehajamo na glasovanje o širitvi z A1 točko, to je obravnava rebalansa proračuna.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z A1 točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam da je dnevni red takšen kot ste ga prejeli s sklicem in s širitvijo, sprejet.

Prav tako vas obveščam, da mag. Meiro Hot nadomešča gospod Soniboj Knežak, ki ga prav lepo pozdravljam.

Spoštovani vabljeni gostje! Glede na res omejitev prostora vas vljudno prosim, če bi lahko počakali zunaj pred dvorano, začenjamo sicer z A1 točko, širitvijo, v kateri bomo obravnavali rebalans proračuna, na kar vas bomo pa potem klicali v dvorano in bodo tudi tukaj ostali vabljeni, ki bodo predstavili svoja stališča, se potem tudi umikali. Tako, da vas vljudno prosim, da počakate pred dvorano. Pred dvorano bo tudi neposredni televizijski prenos in verjamem, da bomo lahko vsi skupaj dobro delali.

Hvala za razumevanje.

In prehajamo na obravnavo A1 TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

K obravnavi te točke so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance. Kot gradivo ste prejeli predlog rebalansa proračuna, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom, Odbor za gospodarstvo obravnava Predlog rebalansa proračuna kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev. Ministrstvo za finance. Gospa, lepo prosim, če se predstavite.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani!

[Sem Mojca Pirnat.]

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa države za leto 2022. Med izvajanjem državnega proračuna za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi, vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva covid-19, finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejemu proračuna za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države, zato je Vlada Republike Slovenije 25. avgusta 2022 ugotovila, da z zadržanjem proračuna in prerazporeditvami ni mogoče uravnotežiti letošnjega proračuna in se odločila, da pristopi k pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2022. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditve aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Vendar pa je treba poudariti, da je predlog rebalansa proračuna pripravljen še vedno v negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid-19, poglabljanjem energetske krize, ter rastjo prehranskih izdelkov, materialov in surovin. V bilanci prihodkov in odhodkov so v predlogu rebalansa proračuna prihodki načrtovani v višini 12,54 milijard evrov, od tega se načrtuje 10,42 milijarde evrov davčnih prihodkov, 1,19 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna EU, 689 milijonov evrov nedavčnih prihodkov ter 238 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov. Prihodki v predlogu rebalansa proračuna so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 9,34 %, odhodki pa so v predlogu rebalansa proračuna načrtovani v skupni višini 14,58 milijard evrov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu za leto 2022 višji za 4,6 %. Za tekoče odhodke je namenjenih 4,32 milijard evrov, za tekoče transfere 7,6 milijarde evrov, za investicije 1,9 milijarde evrov ter za plačilo v proračun EU 714 milijone evrov. V primerjavi s spremembami proračuna 2022 se v predlogu rebalansa proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje največji porast odhodkov proračuna na politikah. Intervencijski programi in obveznosti za 496 milijonov evrov, plačila v Evropsko unijo za 150 milijonov evrov, varovanje okolja in okoljska infrastruktura za 73 milijonov evrov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana za 57 milijonov evrov, ter za podjetništvo in konkurenčnost 52 milijonov evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2,04 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani vse.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? (Da.)

Izvolite, mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (državni sekretar MGRT): Hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Mi se zavedamo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je rebalans v bližini oktobra v resnici samo prikaz dejanskega stanja. Ne gre za neke nove usmeritve, priznanje tega, kar se je tekom leta dogodilo. Številke, ki so v rebalansu za Ministrstvo za gospodarstvo, za naše ministrstvo so takšne, ki nam omogočajo, da vse naloge, ki jih moramo izvesti do konca tega leta tudi bomo izvedli. Rad bi povedal, da čeprav boste videli kar veliko rast na integrali, ki je bila na sprejetem proračunu skoraj 153 milijonov, sedaj je predlagani v rebalansu 188,5 milijona. Nič od tega ne gre za notranje delo ministrstva, za plače in podobno, da velika večina tega je namenjenih investicijam. Če vam povem kaj se nam dogaja po posameznih direktoratih. Direktorat za regionalni razvoj, ki poznate pač za potrebe regionalnega razvoja izvaja investicijske projekte, se nam je proračun dvignil za dva milijona in pol. Direktorat za turizem se je proračun dvignil za tri milijone in pol. Pri Direktoratu za lesarstvo ni neke bistvene spremembe. Pri Direktoratu za notranji trg se je dvignil zaradi intervencij države v varnost. Kar se tiče blagovnih rezerv pri Direktoratu za internacionalizacijo, ki peljemo različne investicijske razpise pa imamo dvig sredstev iz 45 in pol na skoraj 53 milijonov.

Torej, da še enkrat poudarim ta rebalans je samo priznanje dejanskega stanja in predlagam, da kot takšnega tudi sprejmete.

Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar.

Želi še mogoče kdo besedo? (Ne.)

Obveščam vas, da do tega trenutka predlogi za amandma odbora nisem prejela oziroma niso bili predlagani, zato odpiram razpravo. Še preden odprem razpravo pa mi dovolite, da preberem eno pooblastilo: dr. Matej Tašner Vatovec nadomešča gospoda Miha Kordiša iz Poslanske skupine Levica. Lepo pozdravljeni, želim vam uspešno delo!

Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o rebalansu proračuna? (Da.)

Izvolite, gospod Jožef Horvat, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovani predstavniki Vlade, drugi gostje, kolegice in kolegi!

Strinjam se z ministrom za finance, ki pravi, da gre zgolj za tehnični rebalans. Mi smo namreč praktično na koncu septembra in čez par dni računam, da bomo dobili v Državni zbor proračun za leto na 23, na leto 24. Do tega trenutka lahko rečemo, da smo z realizacijo proračuna Republike Slovenije izjemno zadovoljni. Na dnevni ravni spremljamo kaj se dogaja z davčnimi prilivi pa seveda tudi z odhodki. Kar zadeva DVD smo na včerajšnji dan, je država pobrala, država je pobrala tri tisoč 36 milijonov evrov od planiranih približno štiri tisoč dvesto milijonov evrov, kar zadeva dohodnino, ki je prav tako zelo pomembna. Načrtovali smo 1,5 milijarde, realizirano je že 1,1 milijarde. Na nek način prehitevamo načrt tudi kar zadeva postavke trošarine. Da ne govorim o davku od dohodka pravnih oseb, ker pa smo že davno prebili letni načrt.

Strinjam se s predstavnico Ministrstva za finance zadeve so izjemno negotove v Evropi, v svetu in seveda tudi v Sloveniji. V takšnih okvirih, v takšnih okoliščinah je težko načrtovati proračun oziroma rebalans. Sedaj, ker smo na Odboru za gospodarstvo se moramo postaviti tudi v kožo slovenskega gospodarstva oziroma slovenskih podjetnikov, ki v tem času delajo poslovne načrte za naslednje leto. Težko je narediti poslovni načrt za leto 23, ko nekatere ključne postavke pomembne za poslovanje niso znane in ne vemo, kakšna bo dinamika. Naš, če smem tako reči, veliki sovražnik je seveda tudi inflacija. V mesecu maju smo imeli inflacijo in sicer 8,1 odstotka. To je praktično isti nivo inflacije kot ga je imela evroregija. Meseca avgusta pa se je situacija pri nas bistveno poslabšala, saj je inflacija meseca avgusta pristala na 11 odstotkih, kar je krepko čez OECD povprečje in krepko čez povprečje evroregije.

V prejšnjem mandatu smo velikokrat poslušali, da smo se preveč zadolževali, da smo se nerazumno zadolževali. Zadolževali smo se kot država izključno, zato da smo pomagali gospodarstvu in ljudem v času epidemije in rezultati so vidni. Kažejo se v tem, da imamo več kot eno milijardo več prilivov, kar je razvidno iz rebalansa kot smo načrtovali. Se pravi ena milijarda več, kot smo načrtovali. Ja, boste rekli, seveda k temu je pripomogla inflacija. Ja, govorim o nominalnih številkah. In še. Ko govorimo za leto 2021 - imamo zdaj znane podatke - lahko ugotovimo, da je zadolžitev države Slovenije za 20,9 odstotnih točk BDP pod povprečjem zadolženosti Evroobmočja ali bolj po slovensko brez številk, prejšnja vladna koalicija je torej nadpovprečne rezultate dosegala s podpovprečnim zadolževanjem. Gledamo evropski okvir. In zdaj, da se fokusiramo na rebalans proračuna Ministrstva za gospodarstvo, ki ga zdaj obravnavamo, vidimo, da se dejansko sredstva za 2 in pol milijona približno zmanjšujejo. To pravzaprav ne želim problematizirati, saj je bilo načrtovano, da bomo pač vsa ta sredstva porabili. Skratka, rebalans za letošnje leto predvideva za Ministrstvo za gospodarstvo 357 milijonov.

Ampak zdaj, če mi dovolite, gospa predsednica, da grem po postavkah. Za podporo tehnološkim razvojnim projektom se namenja približno 3,2 milijona evrov manj. Morda je tu bila prenizka absorpcijska sposobnost ali kakorkoli že, to bi me zanimalo, kje so razlogi.

Kar zadeva kreiranja delovnih mest, se zdaj dodeljuje praktično nič evrov oziroma se tej postavki jemlje približno 2,2 milijona evrov. To si sam znam razlagati, zato ker imamo rekordno visoko zaposlenost.

Kar zadeva gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre, se namenja 2 milijona manj. Zakaj? Ko gremo na postavko spodbude za novonastala podjetja in njihovo rast se namenja 1,8 milijona manj. Zakaj? Za pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva se namenja 2,9 milijona evrov manj. Zakaj? Za spodbujanje novih in začetnih investicij se namenja pa 11,3 milijone več, kar pozdravljamo, pozdravljamo.

Mi seveda temu rebalansu ne bomo nasprotovali, potrebno pa je te določene postavke oziroma odstopanja od prvotnih, prvotnega načrtovanja tudi slovenski javnosti pojasniti, če se strinjate. Bom zelo hvaležen, če bom dobil odgovore na moja vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Monika Pekošak, izvolite, beseda je vaša, potem bom pa dala besedo pristojnemu ministrstvu, da bodo odgovorili.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Jaz sem ta rebalans pregledala in bom rekla samo to, glede na to, da so res razmere negotove, da se spreminjajo iz dneva v dan, da pravzaprav je zelo težko planirati in ja, se strinjam, da bodo tudi podjetniki in podjetja zelo težko planirali sem z rebalansom zadovoljna in tudi Vlada mislim, da hitro odgovarja na te težave, ki se na dnevni ravni dogajajo in to odgovorno in ustrezno glede na vse okoliščine. Kot vemo, nas čaka huda zima, mogoče najtežja do zdaj in zato Vlada, da pomaga gospodarstvu in pa tudi ljudem, uporablja vse vire, ki jih ima na razpolago. Zaradi tega je pač potrebno verjetno na katerem delu pa kaj odrezati, glede na to, da vsi, ki se s financami ukvarjamo, vemo, da čisto vsega pač izkaz uspeha oziroma bilanca prihodkov, odhodkov ne more zdržati. Jaz upam, da okoliščine ne bodo tako zelo drugačne v prihodnje, da bo ta rebalans, ki je danes na mizi, tudi realiziran.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo želi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj, gospod mag. Dejan Židan.

Beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Hvala gospod poslanec za vprašanje, gospa poslanka za stališče.

Mogoče samo pojasnilo. Iz bilance, ki je pred vami, vidite, da proračunska sredstva iz integrale naraščajo, da pa ni možno realizirati vsega, kar je bilo načrtovano iz EU sredstev. Večino tega, kar ste vi, gospod poslanec, omenjali, je tole. Ministrstvo je pred dosti enostavnim vprašanjem, ali na prošnje podjetij, ki se soočajo s težjo dobavljivostjo opreme in materiala zaradi stanja, ki je okrog nas, ali odobriti podaljšanje rokov ali ne, je, ministrstvo ima stališče, da znotraj generalnih rokov, če je še vedno vse, torej do konca perspektive, da mi nismo tisti, da ne bomo priznali, da so se nabavni trgi spremenili in to je v večini primerov razlog, da se investicije podaljšujejo in mi dajemo ta soglasja.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še morebiti kdo razpravljat? (Ne.) Drugače, če ne želi nihče razpravljati, potem zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za gospodarstvo seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v delu, ki se nanaša na področje gospodarskega razvoja in tehnologije.

Odbor bo matičnemu delovnemu telesu, Odboru za finance poročal pisno.

S tem zaključujem A1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH, NUJNI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Predstavniku Ministrstva za finance se iskreno zahvaljujem za predstavitev. Predlagateljica zakona je Vlada.

Kolegij je na 12. seji, 7. septembra 2022, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, k obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Društvo slovenskih avdiovizualnih, se opravičujem, igralcev.

Dodatno pa so bili na podlagi pobud, ki sem jih prejela s strani deležnikov, vabljeni, spoštovani vabljeni, ja, gospod Hojs, boste dobili takoj besedo. Pri začetku seje sem povedala, da vas bom vljudno prosila, če boste lahko spremljali sejo pred dvorano, zaradi tega, ker smo prostorsko omejeni, tako da tisti, kateri nimate prostora za sedeti, vas lepo prosim in vljudno prosim, da počakate zunaj in potem bodo ostali predlagatelji oziroma vabljeni povedali svoja stališča in bodo potem se zamenjali in boste vi potem prišli noter, ker v bistvu tako se ne bo dalo delati. Jaz se vam iskreno opravičujem, vendar večjega prostora v tem trenutku nismo mogli dobiti, vabljenih vas je pa bilo res, res veliko. Tako da se vam res iskreno opravičujem in še enkrat se vam zahvaljujem za razumevanje.

Dodatno so bili na podlagi pobud, ki sem jih prejela s strani deležnikov, vabljeni Združenje SAZAS, Združenje avtorjev Slovenije, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev AIPA, Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Matija Šturm, predsednik Društva slovenskega animiranega filma, gospod Danijel Hočevar, podpredsednik Društva filmskih producentk in producentov Slovenije, gospod Andrej Štritof, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije, ki je svojo prisotnost danes opravičil, Teo Rižnar, predsednik Društva postprodukcijskih ustvarjalcev, ki je tudi se opravičil, gospod Matevž Luzar, predsednik Društva slovenskih režiserjev, gospod Tomaž Grubar, direktor Neodvisne televizije in filmske produkcije Mangart d. o. o., doktor Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, Viljem Marjan Hribar, direktor Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, Združenje slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisno avdio in video producentov, Združenje avdiovizionarjev avtorsko in producentov, Rektorska konferenca Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani, Inštitut za avtorsko pravico, Sekcija operaterjev elektro komunikacij, Združenje avtorjev, producentov in izvajalcev Slovenije - ZAPIS in vidite, da je precej, precej vabljenih.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe za dne, 15. september 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne, 19. september 2022, pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z mnenjem Zakonodajnopravne službe z dne 21. 9. 2022 ter številni dopisi zainteresirane javnosti. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora.

Gospod Hoivik, vi želite proceduralno? (Da.)

Izvolite. Se opravičujem, da vam takoj nisem dala besede.