2. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 9. 2022

Transkript seje

Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. In začenjamo z delom.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani: za enkrat imam samo opravičilo poslanca Martina Marzidovška, ki ga bo na seji nadomestila poslanka Lucija Tacer.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSKRBI S PLINI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 12. seji dne 7. 9. 2022 sklenil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 2. 9. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 9. 2022, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije z dne 8. 9. 2022, mnenje Združenja občin Slovenije z dne 8. 9. 2022. mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 9. 9. 2022, mnenje Mestne občine Ljubljana z dne 9. 9. 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 12. 9. 2022.

Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji Odbora.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Gibanje Svoboda, Levica ter SD in Poslanske skupine NSi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? (Da.)

Državna sekretarka mag. Tina Seršen, izvolite besedo!

Tina Seršen

Hvala predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da na kratko podam obrazložitev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini.

Veljavni Zakon o oskrbi s plini je bil sprejet 15. decembra lani in je začel veljati 12. januarja letos. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina je Vlada Republike Slovenije pripravila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini.

Glede na trenutne razmere se je namreč izkazala potreba po ureditvi nekaterih vsebin, ki bodo na kratko pojasnjene v nadaljevanju. S Predlogom zakona se na novo ureja nadomestna oskrba s plinom, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, na primer zaradi stečaja, ne izpolnjuje več pogoja za članstvo v bilančni skupini. S predlogom zakona se na novo ureja tudi osnovna oskrba s plinom, ki je namenjena prostovoljni izbiri odjemalca za obvezno ponudbo dobavitelja, kar bi lahko bilo nujno v primeru, ko odjemalec ali bodoči odjemalec sicer ne uspe pridobiti ponudbe plina. Predlog zakona določa tudi prenos pristojnega organa iz uredbe EU 2017/1938 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz Agencije za energijo na ministrstvo pristojno za energijo. V predlogu zakona so nove tudi določbe glede enotnega informacijskega sistema, ki bo namenjen izmenjavi podatkov na trgu s plinom med operaterji sistemov in dobavitelji plina. S predlogom zakona se spreminja določba glede nadomestila za zmanjšanje odjem plina zaradi neprostovoljnih ukrepov, krizni plin, ki temelji na določitvi stroškov, ki bi lahko nastali končnemu odjemalcu ob prehodu na uporabo nadomestnih tehnologij, ki za obratovanje uporabljajo alternativne energente oziroma vire energije. I

In šestič. Spreminja se tudi pojem gospodinjski odjemalec. Pomen odjemalca pomeni odjemalca, ki kupuje plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti in katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100 tisoč kilovatnih ur. Dodajata se dva nova pojma in sicer, odjemalec osnovne oskrbe in skupni gospodinjski odjemalec. Odjemalec osnovne oskrbe pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina. Skupni gospodinjski odjemalec pa pomeni končnega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev preko posameznih ali skupnih delov večstanovanjskih stavb s toploto preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev. Za potrebe te določbe se za končnega odjemalca ne šteje ponudnik daljinskega ogrevanja.

Temeljni cilj predloga zakona je urediti situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja do izpisa le tega iz bilančne sheme. Za takšne primere je smiselno, da se pri oskrbi s plinom uvede začasni servis oskrbe odjemalca, dokler ne pridobi novega dobavitelja, torej tako imenovano nadomestno oskrbo. Cilj predloga zakona je med drugim tudi uvedba osnovne oskrbe s plinom, ki je namenjena prostovoljni izbiri odjemalca, ki sicer nima pogodbe za dobavo plina z dobaviteljem ali pa želi menjati dobavitelja, pa ne more dobiti ponudbe novega dobavitelja za novo obdobje.

Spoštovane poslanke, poslanci! Sprejem zakona je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave, ki je v teku.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe? Izvolite, gospa Valentina Marolt.

Valentina Marolt

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pomisleki, ki smo jih izpostavili v pisnem mnenju, so se nanašali predvsem na jasnost in določnost besedila in s tem povezano pravno varnost naslovljencev.

Toliko, hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Je mogoče na seji prisoten? Ne, ga ni prisotnega. Gremo naprej.

Želi morda besedo še kdo izmed vabljenih? Izvolite za besedo. Bi pa še pred tem prosila, da se na začetku predstavite z imenom in priimkom, zaradi magnetograma.

Duška Godina

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom. V zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Želim poudariti, da smo pri pripravi zakona sodelovali, imeli priložnost dati pobude in predloge potrebnih sprememb iz našega področja delovanja in po konstruktivni debati so bili naši predlogi upoštevani. Kot je bilo že navedeno, je temeljni cilj zakona ureditev stanja na trgu s plini, do katerega je prišlo zaradi vsem na nam znanih tveganj na področju oskrbe z energijo. Že lansko jesen smo se na področju oskrbe z električno energijo srečevali z odpovedmi pogodb o dobavi oziroma prenehanjem izvajanja dejavnosti določenih dobaviteljev električne energije oziroma prenehanjem izvajanja. S hitrim ukrepanjem Agencije za energijo in sodelovanjem z Ministrstvom za infrastrukturo in elektro operaterji, smo uspeli zagotoviti, da zaradi navedenih dogajanj na trgu niti eno odjemalec ni ostal brez dobavitelja in posledično brez oskrbe z električno energijo, k temu pa je pripomogel ustrezen zakonodajni okvir. Po tem vzoru se sedaj s spremembo Zakona o oskrbi s plini uvaja institut nadomestne oskrbe in institut osnovne oskrbe, na podlagi katerih odjemalci, zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti dobavitelja ne bodo ostali brez oskrbe z zemeljskim plinom. Tem odjemalcem bo namenjena nadomestna oskrba, kar pomeni, da bodo avtomatsko prešli k dobavitelju, ki bo zadolžen za zagotavljanje nadomestne oskrbe. Te dobavitelje bo na podlagi kriterijev določila Agencija za energijo in seznam dobaviteljev glede na distribucijski sistem objavila na spletni strani. Institut osnovne oskrbe pa nalaga vsem dobaviteljem obveznost, da odjemalcem zagotavljajo osnovno oskrbo oziroma da odjemalca ne morejo zavrniti. Ocenjujem, da je ta sprememba nujna in da je na ta način ustrezno urejeno varstvo pravic odjemalcev tudi na področju oskrbe s plini. Na podlagi sedaj veljavnega Zakona o oskrbi s plini je pristojni organ za zanesljivo oskrbo Agencija za energijo s spremembo pa se na ta pristojnost sprejemanja ključnih odločitev prenese na ministrstvo pristojno za energijo, agencija pa bo še dalje opravljala ključne podporne procese oziroma določene naloge, ki jih bo na njo preneslo ministrstvo oziroma Vlada. Enako ureditev poznajo skoraj vse države članice EU.

Zakon, ki ga obravnavamo prinaša tudi dve pomembni novosti oziroma spremembe v zvezi z zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom. In sicer – prvič – bo vzpostavljen enoten informacijski sistem, ki bo zagotavljala ključne informacije na primer o odjemu, o odjemalcih, količinah in drugo, ki so pomembne torej za sprejemanje odločitev predvsem na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe in potrebnega odklapljanja odjemalcev.

Predlagana je tudi sprememba pri določitvi nadomestila kot dela cene za krizni plin, do katerega so opravičeni odjemalci, ki jih moramo odklopiti, zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe zaščitenih odjemalcev in to nadomestilo ne bo več nadomestilo za nastalo škodo temveč kot povrnitev dela stroškov, ki odjemalcu nastanejo za prehod na drugi energent.

Na kratko sem predstavila ključne spremembe, ki se nanašajo torej tudi na pristojnost in delovanje Agencije za energijo, zato naj ob koncu poudarim, podprem Ministrstvo za infrastrukturo kot je bilo že povedano sprejem zakona je nujen in uvaja ustrezne rešitve za nemoteno delovanje trga in varstvo pravic odjemalcev pri oskrbi z zemeljskim plinom.

Hvala.

Hvala. Besedo sedaj dajem še predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj gospodu Dušanu Strnadu.

Izvolite.

Bogomir Vnučec

Bogomirju Vnučcu. Nadomeščam, ker imamo istočasno še eno sejo pa zato sem tudi malo zamujal.

Se opravičujem.

Izvolite.

Bogomir Vnuček

Spoštovana predsednica, spoštovani člani! Hvala za besedo.

Komisija je dala poročilo, ki ste ga prejeli. Komisija podpira predlog zakona bi pa izpostavili samo definicijo »skupnih gospodinjskih odjemalcev« v 1. členu predloga, ki pomenijo končne gospodinjske odjemalce. Kajti, v praksi obstajajo tudi kurilne naprave, ki niso v solasti ali pa v lasti odjemalcev so pa izključno namenjen smo za te stanovalce se pravi niso sistem daljinskega ogrevanja. Obstajajo taki primeri tako, da to je tukaj izpuščeno iz zakona in predlagamo, da se to tudi definira v nadaljnjem postopku se pravi, da tiste kurilne naprave, ki niso v lasti oziroma v solasti gospodinjstvu so pa izključno za njih, da se tudi vključene v ta zakon, kajti to ni sistem daljinskega ogrevanja.

Hvala.