Hvala predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da na kratko podam obrazložitev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini.

Veljavni Zakon o oskrbi s plini je bil sprejet 15. decembra lani in je začel veljati 12. januarja letos. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina je Vlada Republike Slovenije pripravila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini.

Glede na trenutne razmere se je namreč izkazala potreba po ureditvi nekaterih vsebin, ki bodo na kratko pojasnjene v nadaljevanju. S Predlogom zakona se na novo ureja nadomestna oskrba s plinom, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, na primer zaradi stečaja, ne izpolnjuje več pogoja za članstvo v bilančni skupini. S predlogom zakona se na novo ureja tudi osnovna oskrba s plinom, ki je namenjena prostovoljni izbiri odjemalca za obvezno ponudbo dobavitelja, kar bi lahko bilo nujno v primeru, ko odjemalec ali bodoči odjemalec sicer ne uspe pridobiti ponudbe plina. Predlog zakona določa tudi prenos pristojnega organa iz uredbe EU 2017/1938 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz Agencije za energijo na ministrstvo pristojno za energijo. V predlogu zakona so nove tudi določbe glede enotnega informacijskega sistema, ki bo namenjen izmenjavi podatkov na trgu s plinom med operaterji sistemov in dobavitelji plina. S predlogom zakona se spreminja določba glede nadomestila za zmanjšanje odjem plina zaradi neprostovoljnih ukrepov, krizni plin, ki temelji na določitvi stroškov, ki bi lahko nastali končnemu odjemalcu ob prehodu na uporabo nadomestnih tehnologij, ki za obratovanje uporabljajo alternativne energente oziroma vire energije. I

In šestič. Spreminja se tudi pojem gospodinjski odjemalec. Pomen odjemalca pomeni odjemalca, ki kupuje plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti in katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100 tisoč kilovatnih ur. Dodajata se dva nova pojma in sicer, odjemalec osnovne oskrbe in skupni gospodinjski odjemalec. Odjemalec osnovne oskrbe pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina. Skupni gospodinjski odjemalec pa pomeni končnega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev preko posameznih ali skupnih delov večstanovanjskih stavb s toploto preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev. Za potrebe te določbe se za končnega odjemalca ne šteje ponudnik daljinskega ogrevanja.

Temeljni cilj predloga zakona je urediti situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja do izpisa le tega iz bilančne sheme. Za takšne primere je smiselno, da se pri oskrbi s plinom uvede začasni servis oskrbe odjemalca, dokler ne pridobi novega dobavitelja, torej tako imenovano nadomestno oskrbo. Cilj predloga zakona je med drugim tudi uvedba osnovne oskrbe s plinom, ki je namenjena prostovoljni izbiri odjemalca, ki sicer nima pogodbe za dobavo plina z dobaviteljem ali pa želi menjati dobavitelja, pa ne more dobiti ponudbe novega dobavitelja za novo obdobje.

Spoštovane poslanke, poslanci! Sprejem zakona je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave, ki je v teku.

Hvala.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pomisleki, ki smo jih izpostavili v pisnem mnenju, so se nanašali predvsem na jasnost in določnost besedila in s tem povezano pravno varnost naslovljencev.

Toliko, hvala.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom. V zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Želim poudariti, da smo pri pripravi zakona sodelovali, imeli priložnost dati pobude in predloge potrebnih sprememb iz našega področja delovanja in po konstruktivni debati so bili naši predlogi upoštevani. Kot je bilo že navedeno, je temeljni cilj zakona ureditev stanja na trgu s plini, do katerega je prišlo zaradi vsem na nam znanih tveganj na področju oskrbe z energijo. Že lansko jesen smo se na področju oskrbe z električno energijo srečevali z odpovedmi pogodb o dobavi oziroma prenehanjem izvajanja dejavnosti določenih dobaviteljev električne energije oziroma prenehanjem izvajanja. S hitrim ukrepanjem Agencije za energijo in sodelovanjem z Ministrstvom za infrastrukturo in elektro operaterji, smo uspeli zagotoviti, da zaradi navedenih dogajanj na trgu niti eno odjemalec ni ostal brez dobavitelja in posledično brez oskrbe z električno energijo, k temu pa je pripomogel ustrezen zakonodajni okvir. Po tem vzoru se sedaj s spremembo Zakona o oskrbi s plini uvaja institut nadomestne oskrbe in institut osnovne oskrbe, na podlagi katerih odjemalci, zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti dobavitelja ne bodo ostali brez oskrbe z zemeljskim plinom. Tem odjemalcem bo namenjena nadomestna oskrba, kar pomeni, da bodo avtomatsko prešli k dobavitelju, ki bo zadolžen za zagotavljanje nadomestne oskrbe. Te dobavitelje bo na podlagi kriterijev določila Agencija za energijo in seznam dobaviteljev glede na distribucijski sistem objavila na spletni strani. Institut osnovne oskrbe pa nalaga vsem dobaviteljem obveznost, da odjemalcem zagotavljajo osnovno oskrbo oziroma da odjemalca ne morejo zavrniti. Ocenjujem, da je ta sprememba nujna in da je na ta način ustrezno urejeno varstvo pravic odjemalcev tudi na področju oskrbe s plini. Na podlagi sedaj veljavnega Zakona o oskrbi s plini je pristojni organ za zanesljivo oskrbo Agencija za energijo s spremembo pa se na ta pristojnost sprejemanja ključnih odločitev prenese na ministrstvo pristojno za energijo, agencija pa bo še dalje opravljala ključne podporne procese oziroma določene naloge, ki jih bo na njo preneslo ministrstvo oziroma Vlada. Enako ureditev poznajo skoraj vse države članice EU.

Zakon, ki ga obravnavamo prinaša tudi dve pomembni novosti oziroma spremembe v zvezi z zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom. In sicer – prvič – bo vzpostavljen enoten informacijski sistem, ki bo zagotavljala ključne informacije na primer o odjemu, o odjemalcih, količinah in drugo, ki so pomembne torej za sprejemanje odločitev predvsem na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe in potrebnega odklapljanja odjemalcev.

Predlagana je tudi sprememba pri določitvi nadomestila kot dela cene za krizni plin, do katerega so opravičeni odjemalci, ki jih moramo odklopiti, zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe zaščitenih odjemalcev in to nadomestilo ne bo več nadomestilo za nastalo škodo temveč kot povrnitev dela stroškov, ki odjemalcu nastanejo za prehod na drugi energent.

Na kratko sem predstavila ključne spremembe, ki se nanašajo torej tudi na pristojnost in delovanje Agencije za energijo, zato naj ob koncu poudarim, podprem Ministrstvo za infrastrukturo kot je bilo že povedano sprejem zakona je nujen in uvaja ustrezne rešitve za nemoteno delovanje trga in varstvo pravic odjemalcev pri oskrbi z zemeljskim plinom.

Hvala.

Bogomirju Vnučcu. Nadomeščam, ker imamo istočasno še eno sejo pa zato sem tudi malo zamujal.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani! Hvala za besedo.

Komisija je dala poročilo, ki ste ga prejeli. Komisija podpira predlog zakona bi pa izpostavili samo definicijo »skupnih gospodinjskih odjemalcev« v 1. členu predloga, ki pomenijo končne gospodinjske odjemalce. Kajti, v praksi obstajajo tudi kurilne naprave, ki niso v solasti ali pa v lasti odjemalcev so pa izključno namenjen smo za te stanovalce se pravi niso sistem daljinskega ogrevanja. Obstajajo taki primeri tako, da to je tukaj izpuščeno iz zakona in predlagamo, da se to tudi definira v nadaljnjem postopku se pravi, da tiste kurilne naprave, ki niso v lasti oziroma v solasti gospodinjstvu so pa izključno za njih, da se tudi vključene v ta zakon, kajti to ni sistem daljinskega ogrevanja.

Hvala.

Hvala predsedujoč za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni! V Novi Sloveniji že dlje časa opozarjamo, da so ukrepi Vlade pri sprejemanju prepočasne in nezadostne za področje gospodarstva v zadnjem času pa ugotavljamo, da so taki tudi na področju javnih zavodov, zato je Nova Slovenija predlagala v sprejem dva amandmaja. Skrbi nas, ker če primerjamo ukrepe, ki jih sprejema aktualna Vlada z ukrepi drugih evropskih držav, ugotavljamo, da smo med državami EU med počasnejšimi pri sprejemanju teh sprememb. Seveda je jasno, da je ključno, da prebrodimo krizo, področje gospodarstva, vsekakor pa tudi javni zavodi so tisti, ki so zelo pomembni, zato je nujno, da dobimo regulirane ukrepe za ceno plina in elektrike, ker drugače bo pritisk na cene tako za starše kot za ustanovitelje javnih zavodov, to so občine, pa tudi za domove starejših, za stanovalce domov starejših nevzdržne. V Novi Sloveniji bomo podprli zakon, če se uvede področje oskrbe s plinom za javne zavode, in če bo Vlada dala jasna zagotovila, da bo uvedla tudi ceno elektrike za javne zavode nad 86 kilovati priključka. Se pravi, tukaj vam lahko pokažem primer, ki je eden izmed mnogih cen za ceno energije, sicer v tem primeru elektrika, ki je bila mesečno 4 tisoč evrov, nova ponudba je 19 tisoč 300 evrov. To so pač zadeve, ki bodo na koncu eskalirale in tukaj je treba nujno hitro reagirati.

Skrbijo nas pa tudi izjave premierja. Zadnja izjava, da bodo določena podjetja pozimi, če pač ne bo šlo, bodo zaprta. Tukaj moramo biti jasni, da gre za čuden signal gospodarstvu. Nam v Novi Sloveniji so pomembna vsa podjetja, vsa delovna mesta in verjamem, da bo tudi Vlada naredila vse, da se, da se bo to, omogočilo obstoj in dobro stanje gospodarstva v teh hudih časih. Hvala.

Hvala za besedo.

Če lahko mogoče samo odgovorim na nekatera vprašanja. Ja, gospod Žakelj, zavedamo se težav, ki niso nove, so bile celo prejšnjo zimo prisotne. Vsi smo spremljali prek medijev težave prebivalcev v večstanovanjskih stavbah, pa prejšnja vlada ni ukrepala. Ta vlada je. Le v prvih, torej le tri mesece je, odkar smo prevzeli oblast in smo pripravili predlog zakona, ki rešuje to, kar prejšnjo zimo ni bilo rešeno.

Kar bi glede javnih zavodov opozorila, da smo vezani pri pripravi tega zakona na evropsko zakonodajo, ki v določeno mero definira kaj so zaščiteni odjemalci in kaj ne in to moramo spoštovati. Kar se tiče pa cen, bi pa poudarila, da ni stvar tega zakona. Ta zakon ne ureja cene. Te se urejajo s posebno uredbo, vladno uredbo na podlagi Zakona o kontroli cen. Tako, da razumemo skrbi in tudi aktivno delujemo. Kar nekaj ukrepov, regulacije cen je bilo že sprejeto, kar nekaj jih še bo, tako da bomo naslovili tudi to vprašanje v pred začetkom kurilne sezone.

Hvala.

Hvala. Se ne bi oglasil, pa majčkeno, gospa sekretarka, malo me tole malo, nekajmi je en prebisk prišel. Zdaj, če se ne motim, vi ste gospa, z gospodom Šurincem ste bili tudi v prejšnji Vladi zaposleni na ministrstvu, zdaj pa pravite, prejšnja Vlada ni nič naredila, zdajšnja pa v treh mesecih naredila. Kaj ste pa prej delali? Mislim, čisto tako retorično / nerazumljivo/ ni nesramno, ampak ko ste pa predelali? Ali se kaj opozorili? Nič. Toda prej, zdaj pa kar naenkrat gre. Ste bili v Vladi, ste imeli ta… Ali niste bili v Vladi? Niste bil zaposlen na Ministrstvu za infrastrukturo? Ne, mislim, malo mi je čudno.

Zdaj, če lahko podam pojasnilo. Moje prejšnje delovno mesto je bilo na Ministrstvu za infrastrukturo, res je, ampak v Vladi pa nisem bila kot funkcionar. Moja funkcija je nastopila 2. junija 2022. leta.

Ja, hvala za besedo. Jaz bi mogoče se tudi toliko vključil. Zdaj, ne bi se mogel strinjati, seveda, da nekateri ukrepi niso bili dovolj hitro narejeni, ker mislim, da v tem času do sedaj, kot je bilo že rečeno, ampak to ni predmet tega zakona, ki ga zdajle obravnavamo, je bila sprejeta velika večina ukrepov, ki so potrebni v državi za blažitev visokih cen energentov. O tem smo že razpravljali na drugih sejah, pa so bile tudi pojasnjene zadeve. Vem, da se vedno mogoče malo maha s položnicami, ampak tudi to je lahko zelo nerealno v nekem trenutku, ker pač en odjemalec ima takšne, drugi odjemalec ima pa drugačne ponudbe.

Glede samega zakona oziroma dopolnitev Zakona o oskrbi s plini je bilo že pojasnjeno s strani državne sekretarke, jasno, da so se problemi dejansko pojavljali že celo prejšnjo kurilno sezono. Predvsem dva glavna problema. Eno je to v primeru, kaj se zgodi z odjemalcem, če dobavitelj odpove na trgu. In drugo je pa ta problem skupnih kotlovnic. In vse to je dejansko zdaj v tem zakonu rešeno. Poleg tega pa še nekatere druge stvari, ki so pa dejansko povezane s samo krizo, ki se je tekom letošnjega leta še zaostrila, tako da v bistvu lahko rečemo, da je v bistvu Ministrstvo in Vlada odreagirala pravzaprav sprotno na nek način na te zgodbe. Tako da, čeprav, kot rečeno, nekatere razprave so bile o cenah, ki niso predmet današnjega zakona, ampak so bolj nujne spremembe sistema, da bodo pravzaprav odjemalci na nek način še boljše zaščiteni, kot so bili do sedaj.

Hvala.