Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjamo 4. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, in sicer Ivo Dimic po pooblastilu danes nadomešča Vida Čadonič Špelič, Jožico Derganc nadomešča po pooblastilu Andreja Kert, Natašo Sukič - ja, ja, - Nataša Sukič nadomešča po pooblastilu Tatjano Greif ter Andreja Živic nadomešča po pooblastilu Mirjam Bon Klanjšček.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga predlagali s sklicem po 48. členu skozi 2 člen Poslovnika.

Dnevni red: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022, zainteresirano delovno telo.

Prehajam na PRVO – in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Gradivo predlog rebalansa proračuna je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo odbora so k tej točki dnevnega reda vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Pojasnilo o obravnavi predloga rebalansa proračuna; v skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Uvodoma dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, gospe Oražem Anka.

Hvala.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Sem Anka Oražem, Ministrstvo za finance…

Samo, če daste malo bližje si, če si, tako.

Direktorat za proračun. S strani Ministrstva za finance, bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2022. Predlog rebalansa predstavlja prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram. Še vedno je pripravljen v negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid-19, poglabljanjem energetske krize in rastjo cen prehranskih izdatkov, materialov ter surovin. Vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove. Poleg navedenega so bile pri načrtovanju rebalansa upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca leta 2022 posameznih resorjev. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 12,5 milijard evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 9,3 % oziroma za 1,1 milijarda evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 14,6 milijard evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 4,6 %. V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini dve milijardi evrov. V strukturi odhodkov bo z rebalansom tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Za investicije se namenja preko 1,9 milijarde evrov, okrog 1,8 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. V okviru programskega proračuna se največ sredstev namenja za politike, izobraževanje in šport, socialno varnost, intervencijske programe in obveznosti ter pokojninsko varstvo. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega Odbora za finance bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa. To bi bilo vse z moje strani.

Hvala.

Hvala.

Preden predam besedo še predstavnikom z Ministrstva za izobraževanje, šport in znanost, še dve pooblastili, in sicer se današnje seje ne more udeležiti gospod Jožef Lenart in ga danes po pooblastilu nadomešča magister Karmen Furman. Tako. Zdaj pa besedo predajam predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospodu doktor Matjažu Krajncu.

Hvala lepa.

Na kratko predstavil izhodišča na katerih temeljijo izračuni sredstev. Veste, da naše ministrstvo spada med večje ministrstvo, da pod ministrstvo spada največje število zavodov, izvajalcev javne službe, tako da imamo 1300 zavodov, recimo na okroglo pol milijona udeležencev in pa cirka 70 tisoč zaposlenih, za katere moramo skrbeti preko zakonskih obveznosti, ki predstavljajo tudi glavnino vseh izdatkov finančnega načrta ministrstva, 97 % je pravzaprav zakonskih obveznosti v celotnem proračunu. Tako predlog rebalansa znaša 2 milijardi 465 milijonov evrov in je od sprejetega finančnega načrta za leto 2022 nižji za ca 750 tisoč evrov, od realiziranega finančnega načrta za leto 2021 pa je višji za ca 160 milijonov evrov. Izhodišča na katerih temelji priprava rebalansa finančnega načrta, so zagotovitev pravic porabe za pokrivanje že prevzetih zakonskih obveznosti. Slednje vključuje načrtovanje sredstev za znano v skladu z določbami novega sprejetega Zakona o raziskovanju investicijski dejavnosti, določb Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva, da se sredstva za študijsko dejavnost postopoma povečujejo do enega procenta BDP. Povečanje subvencij za programe v vrtcu, kar je vse posledica zakonskih sprememb in pa sprememb podzakonskih aktov. Prav tako so izhodišča za ugotovitev pravic porabe zaradi povečanja obsega dejavnosti v osnovnih šolah, srednjih šolah, subvencioniranje občinskih investicij v skladu z razpisom iz leta 2021 in pa upoštevanje sredstev za projekte iz mehanizma NO, kjer so sredstva za projekte načrtovane sicer pri Uradu za okrevanje in odpornost, razen sredstev za kritje davka na dodano vrednost, ki pa je načrtovan v tekočem finančnem načrtu.

Toliko na kratko. Bomo pa tudi še na kakšna vprašanja odgovorili, če bo potrebno.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo od predstavnikov s strani ministrstva besedo? Ne želi.

Potem bomo odprli razpravo med poslankami in poslanci. Se že kdo prijavlja na razpravo.

Gospa Helbl. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Jaz bi samo morda pokomentirala glede na to, da na tej postavki za izobraževanje, znanost, šport in šport, se s tem rebalansom v bistvu največ jemlje prav na…, v bistvu se v celoti jemlje dobrih oziroma slabih 750 tisoč evrov in največ od tega se jemlje na področju podporne aktivnosti, na področju izobraževanja in športa, 16 milijonov. Navezava, naj to povežem s tisto sejo, našo, v juliju, ko ste koalicijski poslanci v bistvu očitali prejšnji Vladi ukrepanje epidemiji. Glede na to, da se otroci niso mogli gibati, kako je vse to vplivalo na njihovo zdravje, kako so predebeli, in se pravi, zdaj pa morda se čudimo temu, da prav temu področju se toliko jemlje. Pa bi morda v sozvočju tega kar smo takrat v juliju govorili, v bistvu lahko ta sredstva dali tudi za dodatno uro športne vzgoje.

Mene zanima tudi, če mi lahko predstavniki ministrstva odgovorijo, kako to, da so pristali na takšno znižanje sredstev na področju izobraževanja. Moram reči, da so me torej ti podatki malo presenetili in me zanima torej vaša razlaga, spoštovani predstavniki ministrstva, kaj se torej dogaja in torej toliko, skoraj, koliko torej izgublja področje izobraževanja. Toliko. Torej, da ne govorimo tudi o tem, da se na postavki za osnovne šole, osnovno šolstvo je znižano kar nekaj sredstev, tako da prosim za odgovor, kaj je temu vzrok.

Hvala.

Hvala.

Predlagam, da se zvrsti par poslancev v razpravi in kasneje potem odgovarja predlagatelj. Gospa Čadonič Špelič.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim, posebno predstavnikom Vlade!

Rada bi, da mi odgovorijo na nekaj zelo konkretnih vprašanj. In sicer, začela bom tako kot tudi se nižajo sredstva, vsaj po tistem, kar smo uspeli v Poslanski skupini Nove Slovenije ugotoviti. Za znanstveno raziskovalno dejavnost se namenja kar 22,4 milijone manj. To nas neverjetno preseneča in se sprašujemo zakaj. Namreč v lanskem letu je bil sprejet Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in takrat je bilo obljubljeno, da se bo postopoma delež bruto domačega proizvoda za znanost povečeval - v tem primeru zdaj začudeni vidimo, da se zmanjšuje. Res bi rada konkreten odgovor. Kaj so na to porekli rektorji univerz: rektor največje univerze, profesor dr. Majdič in rektorji drugih univerz? Ali ste z njimi usklajeni in kako ste jim to obrazložili?

Moje naslednje vprašanje je namenjeno obsegu sredstev, ki se zmanjšujejo na področju izobraževanja in športa kar za 16 milijonov evrov. Tako kot je že rekla kolegica pričakovali bi, da bi se ta sredstva povečevala. Razumem, da smo na začetku šolskega leta in da bi bilo smotrno nove ure kakršnegakoli gibanja - seveda gibanja pod nadzorom profesorje športne vzgoje - vpeljati na začetku šolskega leta torej naslednje leto. Zato že zdaj izkoriščam to priložnost, da vas poprosim, da bi dejansko država financirala dodatne ure športne vzgoje v osnovnih šolah, kar je že nekoč pred parimi leti bilo in se je izkazalo za zelo koristno. Sedaj se pa do konca tega leta ta denar zmanjšuje. Mar ne bi mogli tudi do konca leta tega denarja porabiti za več gibanja otrok in za več veselja do življenja teh otrok? Kaj šport in druge prostočasne dejavnosti pomenijo za mladostnike posebno v post covidni dobi pa je škoda razlagati, ker mislim, da smo vsi že ozavestili, da bo tukaj prav mladostnikom potrebno posvetiti več pozornosti vseh ministrstev posebno matičnega ministrstva, Ministrstva za šolstvo, pa tudi zdravstvenega ministrstva.

Moje tretje vprašanje se na nanaša na zmanjšanje sredstev v višini 8,8 milijona evrov za osnovno šolstvo, ne vemo zakaj? Sprašujem se oziroma vam kar povem, da bi občine s tem denarjem lahko postorile marsikaj. Z veseljem bi ga uporabile za različne investicije, ki so vedno na področju šolstva potrebne.

Naslednje vprašanje je, da se tudi za študentske domove namenja manj sredstev kot ste nekako pred volitvami v koalicijski pogodbi napovedali, da se bo posvetilo izgradnji študentskih domov in seveda sploh nastavitvi študentov posebno v Ljubljani več pozornosti.

Znižujejo se tudi sredstva za štipendije za pedagoške poklice, čeprav vemo, da je potreba po učiteljih trenutno velika. Vem, da gre za izključno tri mesece, vendar te številke so zgovorne, zato bi rada tudi konkretne odgovore na njih.

Hvala lepa.