Spoštovani vsi, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da sem za današnjo sejo prejel naslednja opravičila, in sicer, zaradi službene odsotnosti se te seje ne more udeležiti poslanec Matej Tonin, prav tako tudi poslanec Janez Janša zaradi službene odsotnosti in pa poslanka Eva Irgl. Obveščam vas tudi, da na seji kot nadomestni člani in članice sodelujejo naslednji poslanke oziroma poslanci, in sicer Martin Premk, ki nadomešča Dušana Stojanoviča, Tatjana Greif, ki nadomešča Mateja Tašnerja Vatovca, Alma Intihar, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, in Tomaž Lah, ki nadomešča poslanko Leno Grgurevič.

Pozdravljam vse prisotne na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O SOLIDARNOSTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV ZANESLJIVOSTI OSKRBE S PLINOM, EPA 232-IX.

Gradivo je objavljeno, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstva za infrastrukturo z dne, 7. 9. 2022 za čimprejšnjo obravnavo pobude.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo najprej mag. Marku Štucinu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanci, člani OZP, sodelujoči!

Zdaj, kot je bilo uvodoma že povedano, danes obravnavamo pobudo za sklenitev sporazuma z Republiko Hrvaško o solidarnostnih ukrepih pri oskrbi s plinom. Področna uredba Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom določa različne ukrepe, ki jih države članice izvajajo, z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe odjemalcev z zemeljskim plinom, pri čemer posebno pozornost namenja situaciji, ko je oskrba z zemeljskim plinom motena. V primeru hujših motenj v oskrbi, ko bi prenehal delovati tudi plinski trg v regiji, uvedba predvideva medsebojno pomoč med državami članicami v obliki tako imenovanih, tako imenovanega solidarnostnega mehanizma za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem. Za izvedbo predvidenega solidarnostnega mehanizma je potrebna primerna, primarna pravna, primerna pravna podlaga, ki je pogodba o Evropski uniji in uredba ne dajeta v zadostni meri, zato slednja v členu 13. določa, da morajo države članice skleniti dvostranske sporazume za ta namen.

Zdaj, kot se spomnite, smo podoben sporazum že sklenili z Italijo, tokrat je na vrsti sporazum s Hrvaško, seveda si pa želimo, da bo Slovenija tak sporazum sklenila tudi z Avstrijo. Predlagani osnutek izpolnjuje potrebni pogoj skladnosti s pravnim redom EU, izpolnjuje pa tudi pričakovanja Slovenije v zvezi s postopki in subjekti, ki bodo vključeni v njegovo morebitno izvajanje.

Zdaj, gospod predsedujoči, jaz na tem mestu bi predlagal, da bi dali besedo še gospodu Juriju Vrtačniku, sekretarju na Direktoratu za energijo in strokovnjaku za plin na pristojnem ministrstvu in ga prosim in bi ga prosil, da nam mogoče še predstavi podrobnosti, hvala.

Ja, absolutno.

Torej, predajam besedo Juriju Vertačniku, sekretarju na Direkciji za energijo Ministrstva za infrastrukturo.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in dober dan tudi v mojem imenu!

Kot je bilo že uvodoma povedano, solidarnostni sporazum v bistvu naslavlja eno posebno situacijo, kadar, kadar zemeljskega plina zmanjkuje zaradi nekih izrednih razmer in jih zmanjkuje, ga zmanjkuje v takšni meri, da pravzaprav so, je ogrožena oskrba zaščitenih odjemalcev, to pa so po zakonu v bistvu gospodinjski odjemalci, nekatere socialne službe. Se pravi, zdaj ti so tisti zaščiteni, ki jih v bistvu ščitimo do konca, dokler zemeljski plin še nekaj je in če ga zmanjka za njih, potem lahko zaprosimo sosednje države za pomoč, pomoč v, ki je pač imenovana solidarnostna, pa pravzaprav pomeni prošnjo za ponudbo za nakup tega plina od sosednje države.

Tako da sam sporazum, kot je rečeno, je bil že podpisan z Republiko Italijo in tale s tedni z Republiko Hrvaško je pravzaprav identičen po svoji vsebini. Pri samem, bi rekel, usklajevanju z Italijo, smo na koncu tudi povabili Hrvaško, tako da, da bi v bistvu že predhodno bila Hrvaška seznanjena z rešitvami. Tako da je tudi postopek samega, bi rekel, usklajevanja, predhodnega kajne, tehničnega, z Republiko Hrvaško je bil relativno hiter in tudi pričakujemo, da bomo tudi sporazum relativno hitro podpisali.

Zdaj, sam sporazum po vsebini predstavlja, kot rečeno, bilateralni nivo med državami, za samo izvajanje sporazuma pa je potrebno še urediti na nacionalnem nivoju, kar pa že imamo urejeno v Zakonu o oskrbi s plini. Bilateralni nivo pa je potreben zaradi tega, da se ustvari pravna osnova za ta, za to ponudbo in nakup, solidarnostno, ki pač pogodba o Evropski uniji, ne, ni zadostna v tem segmentu. Od predvidenih štiridesetih sporazumov v Evropski uniji, ki naj bi bili sklenjeni že leta 2018, je pravzaprav sklenjenih zdaj samo mislim, da med 5 in 7. Tako da, gre zelo počasi, zaradi precej težavnih elementov odgovornosti, ampak z Republiko Italijo smo našli relativno enostaven in učinkovit način, ki ga pač pričakujemo potem seveda tudi z Hrvaško.

No, zdaj pa če gremo na sam sporazum, malo na hitro. Sporazum pravzaprav zagotavlja dobavo plina v primeru, ko trgi v okolici ne delujejo več in ker je in ker je dobava v posamezni državi tako motena, da pravzaprav ali pa že tako minimalna, da pravzaprav je ogrožena dobava tem zaščitnim odjemalcem. V Sloveniji je to približno 17 procentov dobave plina. Če pridemo tako nizko, potem lahko recimo Slovenija ali pa sosednja država, zaprosi sosednje države za pomoč, se pravi za ponudbo plina, ki pa, ki pa jo potem naredijo sosednje države v dveh fazah, prva faza je prostovoljna faza, se pravi, da v bistvu pozovejo ali pa bi, če smo mi v tej vlogi, če je država ponudnica, potem v prvi fazi pozove dobavitelje k temu, da ponudijo še dodaten plin, ki ga imajo na voljo, mogoče v skladiščih ali pa nekih dobavnih pogodbah za sosednjo državo, a ne, če pa to ni dovolj oziroma tako, kot država prejemnica to vse pač sprejme, lahko se seveda odloči ali sprejme ali ne, odvisno od cene in od pogojev in ko je ta, ta nivo izčrpan, potem v bistvu lahko zaprosi za drugi nivo, ki so pa, ki pa je obvezni nivo, kjer pa država ponudnica zmanjša dobavo tudi svojim nezaščitenim odjemalcem z namenom, da pomaga sosednji državi zaščititi in to je ta bistvena solidarnost v tem primeru. Seveda, v vsakem primeru gre za prodajo plina.

Se pravi, če je cena plina v prvem primeru določena s strani dobaviteljev, ki postavijo svojo ceno za svoj plin, je v drugem primeru neka administrativno določena cena, ki je v pogodbi določena in pogodba deluje kot osnova za ta posel, meddržavna pogodba in je ta enako določena, kot če bi v bistvu plina primanjkovalo pri nas oziroma kot če bi plina primanjkovalo v sosednji državi, je izenačeno na obeh koncih. Tako da, tukaj je pravzaprav recipročno enako. Ja, ključna pri, pri vsem skupaj je potem celo sama cena, no. Mogoče še tukaj povem eno besedo. Sama cena tega plina za, za neprostovoljne ukrepe je določena pri nas kot krizni plin, v našem zakonu. Določi jo pravzaprav agencija po neki metodologiji, se pa, je pa uredba, sledi, pač uredba določa in pogodba sledi temu tudi, da v primeru, če pa pride do posameznih tožb, naknadnih tožb zaradi pač določenih škod, ki so bile narejene, pač, ki so bile kot posledica zmanjšanja dobave plina iz te osnove, te tožbe gredo tudi v, bi rekel, ceno, v končno ceno, naknadno ceno za državo, ki pač dobi plin, zaradi tega končna cena v sami uredbi in v sporazumu ni čisto določena čisto do konca, ampak obstaja nek prostor, ki pač je možen in bolj kot imamo to administrativno ceno dobro določeno, manj je teh možnosti, sicer. Cel proces solidarnostnega mehanizma je pravzaprav, kot sem rekel na začetku, zelo omejen s tem nivojem, ko že res zmanjkuje plina in ko si že res vse opcije izčrpal. Se pravi, da v bistvu pričakujemo, da do tega pravzaprav ne bo prišlo, če pa bo prišlo, bo pa res takrat, ko bo res nujno, nujno. Tako da sam, sama pogodba ni namenjena, bi rekel, pomoči druge države v primeru, če nam nekaj plina zmanjka, ampak ko smo res čisto na koncu.

Tako da, to je potrebno vedeti, da to ni solidarnost v smislu kadarkoli. Tako, zaključek izvajanja te pogodbe je pravzaprav takrat, kadar država sama, ki ponuja, ugotovi, da tudi njenim zaščitenim zmanjkuje ali kadar država, ki prejema, ugotovi, da ne potrebuje več ali če Evropska komisija ugotovi, da pravzaprav država, ki je zaprosila, ne bi smela zaprositi za ta plin, ker pač še ni izkoristila vseh tistih možnosti, ki sem prej omenil. Pogodba sama ima določilo, da velja brez roka, je pa 6 mesečni odpovedni rok, tako da v bistvu se lahko kadarkoli prekine in pač ali pa se pač izpogaja nova, če bo to potrebno.

Toliko mogoče na začetku, pač o kakšnem vprašanju z veseljem odgovorim.

Hvala lepa.

Če se izklopite… Torej, odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Lah, izvolite.

Ja, jaz bi se zahvalil predstavnikom obeh ministrstev, povsem gospodu Vertačniku za izčrpno razlago.

Tudi sam bi poudaril, da je pač ta sporazum res, sploh v časih, ki prihajajo, zelo pomemben, tako da je pomembno, da se je že dosegel zdaj ta napredek. Torej, če prav razumem, je to zdaj pobuda, ki jo potrdimo in potem se še gre v zaključno fazo priprave tega sporazuma, ne, da pridemo potem do stopnje, tako kot je bilo z Italijo, ko smo ga že ratificirali, kajne? Vsekakor je dejstvo, da glede na čase, ki prihajajo, je to nujno potrebno čim prej izvesti, po eni strani, po drugi strani pa seveda, kot je že bilo povedano, so to v bistvu že bile pred časom tudi, bom rekel, nekako zahteve Evropske komisije, da države poskrbijo za te sporazume in zdaj se pa mogoče kaže, kaj so s tem takrat mislili, ne.

Tako da jaz vam želim čim bolj uspešno delegacijo, sestavljeno dobro. Sem prepričan, da bo uspešna, tako da vam želim čim bolj uspešno in čim hitrejše del.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ja, gospod Gregorič, izvolite.

Ja, najlepša hvala obema, obema predstavnikoma Ministrstva za zunanje zadeve, pa za infrastrukturo.

Seveda pozdravljam ta osnutek sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Imam pa vprašanje, dve vprašanji, koliko se ta, se to besedilo razlikuje od podobnega sporazuma z Italijo in drugič, kako daleč smo s pripravo o pogajanjih podobnega sporazuma z Avstrijo in Madžarsko?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedo? V kolikor ne, morda želite odgovoriti na vprašanje? (Da.)

Izvolite, gospod Verta… / izklop mikrofona/

Ja, hvala lepa za vprašanje.

Sporazum, predlog sporazuma z Republiko Hrvaško je praktično identičen temu, ki pač je bil podpisan z Republiko Italijo, razen seveda v nekaterih malenkostih, ki pa niso pomembna za samo vsebino. V tehničnem usklajevanju smo odgovorili na nekatera vprašanja Republike Hrvaške in nekatere malenkosti popravili. Zdaj v zadnjem, pač pogajanjih, v uradnem delu pogajanj pa tudi ne pričakujemo pravzaprav nobenih bistvenih popravkov ali sprememb.

Kar se tiče Avstrije in pa Madžarske; zdaj z Madžarsko nimamo plinske povezave, tako da z Madžarsko pravzaprav še ne sklepamo tovrstnega sporazuma, dokler povezave ni, a ne, medtem ko z Avstrijo pa smo imeli nekaj, nekaj dialogov, izmenjav sporazumov, vendar je tukaj treba povedati, da pač Avstrija ima nekoliko drugačen koncept, kot smo ga potem, bi rekel, razvili z Republiko Italijo in ta koncept nam pomeni kar nekaj, bi rekel, drugačnih postopkov in pač procesov, pristopov, ker oni pač temeljijo na, na svoji borzi, na svoji platformi in da v bistvu gremo, da tisti, ki išče plin, gre tja kupiti in pač poskrbi za vse, medtem ko ključni element tega sporazuma in italijanskega pa je, da sta entiteti, ki se dogovarjata, sta operaterja prenosnih sistemov in točka izmenjave je mejna točka, ne. To bistveno poenostavi. Razumemo seveda tudi Avstrijo, zaradi tega, ker uporablja svojo infrastrukturo za ta namen, podoben sporazum je sklenila z Nemčijo, vendar tukaj bomo poskušali najti, bi rekel, neke skupne točke, neke skupne ali pa nove rešitve v tem kontekstu, da bomo lahko mi svoj proces izvajali in oni svoj proces izvajali, ampak ta proces zdaj še ni tako daleč, da bi teh na tehničnem nivoju, da bi ga lahko kot predlog v bistvu poslali naprej.