Torej, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, začenjam 9. sejo Odbora za zadeve Evropske Unije.

Na začetku vas naj obveščam, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Tukaj imam opravičilo kolega mag. Janeza Žaklja, nadomestni član odbora danes, ki sodeluje s pooblastili nimamo. Obveščam vas, da so tudi na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlog za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s sklicem.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI OKVIRA ZA DOLOČITEV ZAHTEV ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO ZA TRAJNOSTNE IZDELKE IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2009/125 EVROPSKE UNIJE.

Gradivo k 1. in 5. točki smo prejeli torej od Vlade 18. avgusta 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališče v Državnem zboru je danes. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odbor zadeve EU kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na tretji nujni seji 30. avgusta 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Sedaj prosim – vidim, da je tukaj z nami gospod državni sekretar – Matevža Frangeža, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti stališče Republike Slovenije do predloga uredbe.

Izvolite, državni sekretar.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Pod suhoparnim naslovom te uredbe se skriva zelo zanimiva zgodba. S tem aktom želita Evropski parlament in Svet Evropske unije pravzaprav vzpostaviti zakonodajno podlago za to, da zagotovimo krožnost izdelkov in njihovo kot pravi naslov okolijsko primerno zasnovo.

Gre za to, da zasnova izdelka določa pravzaprav 80 odstotkov njegovega na okolje v življenjske ciklu in učinki uredbe zasledujejo cilj, da bodo izdelki, ki jih bomo uporabljali dlje časa v rabi se pravi bomo podaljševali njihovo življenjsko dobo, omogočali zamenjavo pokvarljivih delov in seveda njihovo popravilo. V potrošniški družbi, v kakršni živimo zadnja desetletja smo se navadili, da izdelke, ki niso več optimalni preprosto zamenjamo v času, v katerem pa živimo, kjer so vse bolj izpostavljeni tudi surovinski vidiki pa ne samo bom rekel samo vprašanje surovin temveč tudi vprašanje njihove energetsko zahtevne predelave pa je zelo pomembno narediti premik k temu, da bo vzpostavili takšne pogoje, ki bodo podaljševali življenje izdelka, njegovo popravilo in pa seveda čim lažjo pridelavo torej k ciljem krožnosti.

Predlog je zasnovan tako, da se nabor proizvodov, ki jih zajema ta uredba lahko širi in se s tem daje pooblastilo Evropski komisiji, da na podlagi določitve minimalnih meril seveda to tudi širi skladno z zahtevami tehnološkega razvoja tako, da se dosega energijska učinkovitost, krožnost, splošno zmanjšanje okolijskega in podnebnega odtisa izdelkov in pravzaprav je ta uredba del obsežnega svežnja ukrepov s katerimi bi trajnostni izdelki postali pravilo znotraj EU kot tak pa sodi v široki sklop ukrepov zelenega dogovora.

Odbor za gospodarstvo je že soglasno potrdil Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe, prav tako tudi Komisija za mednarodne in evropske zadeve Državnega sveta. Slovenija sicer podpira predlog uredbe in njene ključne cilje. Izpostavljamo nekatere ključne elemente, ki se nanašajo na odpravo uničevanja neprodanega blaga, preprečevanje in zmanjšanje odpadkov, obvezna merila za zeleno javno naročanje, digitalne potne liste in strožji nadzor trga, hkrati pa izpostavljamo zaskrbljenost zaradi primernosti in obsega uporabe delegiranih aktov za dopolnitev predlagane uredbe. To je tisto omenjeno vprašanje in pooblastilo Evropski komisiji, da na podlagi meril skladno s tehnološkim razvojem širi nabor izdelkov pri katerih je obvezna uporaba te uredbe. Hkrati izražamo skrb zaradi neusklajenosti predloga uredbe z odpadkovno zakonodajo Evropske unije, zakonodajo na področju varstva potrošnikov in zakonodaje na področju kemikalij. Dejstvo je, da bodo te spremembe, seveda, predstavljajo tudi dodatno obremenitev, predvsem za mala in srednja podjetja, ampak dajmo skušati gledati optimistično, pa poglejmo, da to predstavlja tudi veliko priložnost za vrsto servisnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo prav mala in srednja podjetja. Hkrati pa verjamemo tudi v njej njihovo večjo gibkost, da se bodo lahko ob ustrezni podpori tudi prilagodila novim zahtevam. Vsi pomisleki in zadržki, ki jih v tem kontekstu izražamo so lahko predmet nadaljnjih usklajevanj, zato v vsakem primeru predlagamo, da temeljno stališče podporo Slovenije v smeri, ki jo zasleduje uredba potrdi tudi Odbor za zadeve Evropske unije.

Hvala lepa.

…/ izključen mikrofon:/ Pardon, se opravičujem…

Hvala lepa.

Torej, Odbor za gospodarstvo je to obravnaval na svoji zadnji seji. Ravno tako so bili predstavniki ministrstva, kjer so zadevo torej na široko tudi razložili. In dejansko zelo dosti razprave pravzaprav ni bilo, ker je bila zadeva tudi zelo dobro razložena, tako kot tudi danes in na koncu je pač Odbor za gospodarstvo mnenje podprl.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo, kolega Tomaž Lah.

Nadaljujemo sejo. Na 88. seji 6. septembra 2022 je gradivo k 1., 5. in 6. točki obravnavala tudi komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev bi sedaj prosil Komisijo Državnega sveta k tej točki, pa prosim gospoda podpredsednika komisije, gospoda Igorja Antauerja, da nam predstavi tudi njihovo stališče.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Tudi jaz moram reči, da smo imeli zelo dobro predstavitev, tudi razprava je bila precej odprta in zanimiva. Gre za to, da smo še posebej prisluhnili pomenu zaščite mikro in malih podjetij, ki bi zaradi dodatnih obremenitev lahko imele velike težave. Izpostavili smo tudi čezmejnost produktov, ki prihajajo in spraševali ali bo tudi za te produkte veljalo to ali bomo imeli nelojalno konkurenco izven EU trga. Predvsem pa smo prisluhnili temu, da Republika Slovenija izraža zaskrbljenost glede primernosti in obsega uporabe delegiranih aktov za dopolnitev predlagane uredbe ter v zvezi s predlogom uredbe izraža tudi skrb glede neusklajenosti predloga uredbe zakonodaje v EU na področju ravnanja z odpadki, na področju varstva potrošnikov in zakonodaje na področju kemikalij. Poudarjam pravzaprav to, kar so predstavniki ministrstva povedali, ne zato ker se rad ponavljam, ampak zato, ker se mi zdi da je to izredno pomembno. Komisija podpira ukrepe za krožno in trajnostne izdelke povezane z energijo. Strinja se, da bi lahko prispevali k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU, podvojili stopnjo krožnosti uporabe materialov, ki jih seveda veselo mečemo stran - v mojih mladih letih smo še kaj popravljali - in doseganje ciljev energetski učinkovitosti do leta 2030. V zvezi z ukrepi, ki naj bi prispevali k odpornosti gospodarstva EU pa izpostavljamo vlogo in pomen malih in srednjih podjetij. Zelo pozdravljamo predlog stališča, ki upošteva je njihov položaj in izpostavljenost novim obremenitvam. Pri tem pa komisija izraža tudi dvom glede predvidenih ukrepov pristojnosti evropskih komisij, kjer se predvideva ključna vloga Evropske komisije. Gre za zelo podobno reč. Tisti, ki ste že dalj časa v politiki, veste kako se izogneš problema razpravi demokraciji, tako da delegiraš z zakonom v podzakonske akte in potem seveda obideš, kljub temu, da gre za esenco.

Komisija pa soglasno podpira mnenje.

Hvala lepa.

Torej najlepša hvala tudi za predstavitev Komisije Državnega sveta.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Je kdo prijavljen? (Da.) Izvolite. Samo izklopite se, kolega…

Izvolite.

Hvala za besedo.

Jaz bi rada samo izrazila svojo podporo predlogu, ker se mi zdi pomembno, da postavljamo okvirje za trajnostne izdelke, posebej za to, da bodo imeli potrošniki nekako olajšano odločitev, da izberejo bolj trajnostno opcijo in s tem bodo lahko tudi na trgu lažje glasovali za takšne politike, za bolj trajnostne izdelke. Seveda se strinjam s tem, da je potrebno si prizadevati, da se uredba uskladi z odpadkovno zakonodajo prava Evropske unije in se veselim, da bomo, upam da v prihodnje čim prej, obravnavali naslednje korake pri temu zakonodajnemu predlogu.

Hvala.

Najlepša hvala, kolegica Tacerjeva.

Sedaj, še kdo želi besedo? (Da.) Kolega Gregorič.

Izvolite.

Jaz tudi pozdravljam to, osnutek te direktive ali ne vem kakšne obliko bo. Imam pa v bistvu dve vprašanji. Ali bo s tem določena minimalna trajnost nekega izdelka, recimo pet ali pa deset let, in če bo v tem času tudi zagotovljeni rezervni deli za ta izdelek.

Hvala lepa.