Lepo pozdravljam vse prisotne!

Pričenjam 3. sejo Odbora za pravosodje.

Opravičil za odsotnost nismo prejeli.

Prav tako pa k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik, katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Skupina poslank in poslancev in je bil 13. 5. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Državni zbor je na svoji 7. izredni seji, 29. 6. 2022, o Predlogu zakona opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, pripombe Sindikata državnih organov Slovenije ter mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagatelja poslanec mag. Dejan Kaloh, Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet ter Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

V poslovniškem roku sta amandmaje vložili Poslanska skupina SDS ter Vlada. Prejeli ste pa tudi predlog za amandma Odbora k 1. členu.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona. Odboru pa predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj, če se strinjamo.

Besedo predajam vabljenim na sejo.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednica, hvala lepa.

Kot je bilo rečeno na predstavitvi na Državnem svetu, so tudi državni svetniki podprli ta naš predlog.

Čisto na kratko, s predlogom te novele ZIKS-1H se zaradi obvladovanja tveganj, ki jih prinašajo izredni dogodki, požari, epidemije in tako dalje in z njimi seveda zaostrene varnostne razmere, tudi se tangira seveda v Zavodih za prestajanje kazni zapora in Prevzgojnem domu se določijo ti nujni ukrepi po naši oceni, ki pa seveda odstopajo od splošne ureditve v ZIKS.

Predlagali smo, da predvideni ukrepi, časovno omejeni največ tri mesece z možnostjo podaljšanja. Urejajo se seveda sistemsko urejeno oziroma predviden je mehanizem, ki bo upošteval izrednost izrednih dohodkov, časovno zamejenost in pa sorazmernost odreditve ukrepov.

Kot je bilo že rečeno na prvi obravnavi in kasneje v Državnem svetu, spreminjata se člena 231. in 232, katerih vsebina vpliva na nove zaposlitve, in ki sta se seveda v praksi izkazala za neustrezna, ker seveda omogočata na novo zaposlitev zgolj kandidatov za pravosodne policiste, otežujeta pa to prehajanje iz drugih državnih organov, policije, carine, vojske in tako dalje. Zdaj, nas je seveda zaskrbelo glede na standarde in normative, da zelo primanjkuje pravosodnih policistov, zanimanje je seveda zelo majhno za ta poklic. Jaz zdaj pozdravljam, da se tudi čez neke karierne sejme, da tako rečem, probajo Ministrstvo za pravosodje soočiti s to problematiko. Že velika leta je težava sodišč, da spremstva dejansko serijsko odpadajo, zaradi tega se obravnave prestavljajo, tako da imamo zdaj že po zadnjih podatkih neverjetnih odpovedi, 439 odpovedi spremstev je bilo. Zdaj ta naš predlog to problematiko pomanjkanja zelo dobro naslavlja. Zdaj kar se pa tiče amandmajev, predsednica, kaj ste rekli, da jih zdaj v celoti oziroma v enem zamahu lahko kar, ali kasneje po uvodnem

delu? / oglašanje v dvorani/ Ali pa pol kasneje v razpravi? / oglašanje iz dvorane/ No, potem pa se pridružujem potem za razpravo.

Toliko na začetku.

Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Dober dan.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje na predlog zakona, ne, ampak / nerazumljivo/, ki ste ga po vsej verjetnosti že prebrali, tako da se bom v nadaljevanju se bom osredotočil samo na amandmaje oziroma tiste bistvene zadeve, ki so še vedno, o katerih je treba se je še malo malo diskutirati in pogovoriti. Kar se tiče 1. člena zakona ne, na katerega je bil glede na vsebino našega mnenja upravičeno vložen predlog za amandma odbora, velja poudariti, kar tudi izhaja že iz samega mnenja, da predlog zakona predvideva dva ločena režima obvladovanja nastanka zaostrenih varnostnih razmer v okviru zaporskega sistema in sicer splošni režim omejevanja ugodnosti obsojencev oziroma njihove premestitve ter tudi morebitne neprostovoljne prekinitve njihovega prestajanja kazni zapora. Prav tako pa je na novo uveden izredni režim v primeru nastanka izrednih razmer. Jaz to malo dlje govorim, samo zaradi tega, ker zdaj je pač med zaostrene varnostne razmere je zdaj naj bi bil vključen tudi izbruh nalezljivih bolezni. Po našem mnenju je bila prvotna dikcija nezadostna. Treba je izpostaviti seveda nevarnost, ki je primerljiva ostalim zaostrenim primerom, zaostrene varnostnih razmer, ki so že določene v veljavnem zakonu, na primer zajetje Tajcev, množično nasilje, neupravičen sklop, izpad elektrike, najdba orožja in tako naprej. Z amandmajem in predlaganim amandmajem odbora je ta naš pridržek do določene mere zelo ustrezno naslovljen. V vsakem primeru pa je treba priti, če bo to pač sprejeto, ne je treba potem to tolmačiti, kot da je izbruh, se pravi nevaren izbruh nalezljivih bolezni, mora biti enake razsežnosti kot pa na primer ti primeri, ki sem jih že naštel in ga bom ponavljal. Nevarnost se prav pri širjenju posebej pač naslavlja tako, če gre zanj za širjenje, če je nevarnost že v samem širjenju morebitne nalezljive bolezni, ki ni nujno tako sama po sebi nevarna, ampak ker lahko postane zelo nevarna, če govorimo o zaprtih personalnih sistemih, kot je seveda zaporski sistem. Pa tudi naslavlja tudi primer, ko gre za izbruh, ki sam po sebi širjenje ni samo po sebi tako nevarno, ampak v zaprtih sistemih lahko rata velik problem, ne. Zdaj, za plastičen primer lahko vzamemo na primer nekaj let nazaj je bil izbruh legionele v Univerzitetnem kliničnem centru, je bil to tudi zaprt personalni sistem, pa nočem zdaj primerjati bolnišnic z zapori, ampak hočem samo s tem samo poudariti, da v tem primeru lahko to na primer bi bil primerljiv način, se pravi, lageonira sam po sebi je obvladljiva, sploh če imajo vsi dostop do prekuhane vode. V sistemih, kot so pa zaprti, pa načeloma so to centralizirane zadeve, ne in nimajo vsi, recimo zaporniki in bolniki možnost pač prekuhavanje vode samostojno, ne. No, zdaj pa nadaljujem z 2. členom. Zdaj, naslovil bom predvsem amandmaje predlagatelja vlade. Kar se tiče intence, da se pohitri v smislu, če nastane izreden dogodek, se pravi to kar sem govoril pri 1. členu, da nastane izreden režim obvladovanja razmer v zaporskem sistemu, da ne bom preveč dolgo govoril, v tem primeru je, seveda, ustrezno da vsaj za določen čas to prevzame tisti odločevalec, ki je neposredno odgovoren za določen resor, v tem primeru minister. Glede tega ni pripomb. Kar se pa tiče… Problem pa nastane, vsaj po našem mnenju, ker je, če se lahko tako izrazim, normativna resnica predlaganega člena ni v skladu z obrazložitvijo. Če bi bil amandma pripravljen na način, da bi zares zamejil samo maksimalno trajanje treh mesecev, to načeloma bi se še lahko štelo kot ustrezno. Vendar, glede na to, da da v samem členu piše, da je to možnost podaljšanja za največ tri mesece dokler traja, se pravi lahko tudi načeloma štejemo tudi za leto in pol in še tako naprej, v tem primeru je treba že v tem delu nasloviti ta naš pomislek morebiti z ustreznim amandmajem v drugi obravnavi na seji Državnega zbora. Prav tako ni bil upoštevan naš pomislek glede vsaj izrecne določitve, da se vsak tak podzakonski akt, bodisi odredba vlade, bodisi odredba ministra ali odlok Vlade, vedno objavi in tudi njegovo ali njihovo podaljšanje v Uradnem listu. Pa predlog za aktivacijo tega sistema, se pravi ali bodisi generalnega direktorja bodisi ministra, če odloča Vlada, če generalni direktor, če odloča minister, pa naj bi bilo iz čiste previdnosti vsaj dodana beseda »obrazložen«, da ker gre pa res do določene mere za poseg v ugodnosti ljudi, za katere smo mi s tem ker smo jih, po domače, zakonito omejili dolžnost imamo tudi določeno garantno dolžnost. To izhaja že iz področne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Če se bo vztrajalo, da bo to trajanje lahko, se pravi /nerazumljivo/ izrednega režima bo pač poverjeno ministru po novem naj bi bilo. In da se potem, to je pač naše mnenje, da kar je daljše od treh mesecev absolutno ne more biti samo odgovornost posameznega resorja, ampak mora to v tem primeru intervenirati vlada, preveriti ali pa vsaj preveriti ali pa vsaj prevzeti odgovornost za nadaljnjo delovanje tega sistema, ker to je eno od podsistemov naše družbe, sicer o tem neradi govorimo, ampak je del, za katerega pač v primeru če v tri mesece pristojno ministrstvo v tem primeru naj bi bilo možno ali pa zmožno to pač odpraviti vse te pač razloge za izredne razmere je prav, da se potem to tudi naloži tudi v odgovornost vladi. Se pravi v tem primeru, če bi bila zadeva daljša od treh mesecev težko zastopamo stališče, da bi to lahko bilo zgolj problem, v narekovajih, pristojnega ministra.

Zdaj pa kar se tiče 9. člena, naša pripomba ni šla v smer, da nobena rešitev deficitarnosti v okviru zaporskega sistema, kar se tiče uslužbencev in strokovno tehničnih delavcev, ni a priori, da je a priori prepovedana. Mora biti pa pač taka, da ne ruši enotnost uslužbenskega sistema kot je zdaj določen.

Kar se pa tiče 13. člena, spet vse pa vse kar govorim govorim seveda na podlagi amandmajev predlagatelja Vlade, kar se tiče pa 13. člena zgolj razmislek ali je v predlagani ureditvi, so urejeni vsi odstopi od splošnih pravil uslužbenskega sistema, se pravi zakon o javni javnih uslužbencih predvsem, se pravi zakonski, ki bodo omogočali, da se ta prehoden režim, ki je posledica črtanja oziroma bo posledica črtanja, če bo sprejeto seveda, statusa kandidatov za pravosodne policiste ustrezno rešena, tudi kar se tiče same izvedbe. Na tem mestu bom se ustavil in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Vlade? Državni sekretar dr. Zbičajnik.

Dober dan vsem skupaj! Hvala za besedo. Vlada Republike Slovenije je 24. 6. 2022 Državnemu zboru posredovala mnenje s katerim predlogu zakona ni nasprotovala, saj predlog zakona vsebuje rešitve, ki jih zaporski sistem potrebuje, tudi z vidika obvladovanja širjenja virusa Covid-19 ter daje določeno podlago za dodatno informatizacijo kazenskih evidenc. Predlagatelj sicer izhaja iz pravilne predpostavke, da se bodo z uveljavitvijo predloga zakona zaradi obvladovanja tveganj, ki jih prinašajo izredni dogodki in z njimi povezane zaostrene varnostne razmere v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu, določili nujni ukrepi, ki odstopajo od splošne ureditve v ZIKS, ter jih zaporski sistem nujno potrebuje. Prav tako predvideni ukrepi na področju zaposlovanja pravosodnih policistov po mnenju Vlade povečujejo možnost zaposlovanja le teh. Predvideni ukrepi na področju kazenskih evidenc pa k povečanju porabe in razvoju digitalnih storitev, vendar po mnenju Vlade Republike Slovenije, nekatere rešitve niso dovolj določne in sistemsko skladne, zato se tudi ob upoštevanju mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora predlagajo amandmaji, ki so namenjeni izboljšanju predlaganega zakonskega besedila z vidika zagotavljanja večje jasnosti in določnosti. Z amandmaji se ustrezneje določa odločevalca o uvedbi nujnih ukrepov v zaostrenih varnostnih razmerah, jasneje se določajo vsi izhodi iz zavoda, ki pomenijo varnostno tveganje v primeru zaostrenih varnostnih razmer. Pojem dostojnega bivanja, ki v ZIKS ni opredeljen, se nadomešča s terminom funkcionalno. Črta se 9. člen predloga zakona, saj bi se s predlaganim členom poseglo v enotni plačni sistem. Zaradi celovite prenove informacijskega sistema centralne kazenske evidence, se ureja pravna podlaga za pridobivanje podatkov in povezovanje kazenskih evidenc z drugimi ključnimi javnopravnimi evidencami v obsegu, ki je nujen za učinkovito vodenje uradnih postopkov in obenem usklajen z modernimi smernicami za izmenjavo podatkov. Ter glede na spremembo 231. in 232. člena zakona se s predhodno določbo pravno ureja položaj kandidatov za pravosodne policiste, ki so pred uveljavitvijo novele zakona na podlagi javne objave sklenili delovno razmerje za določen čas in v času usposabljanja opravljajo pripravništvo. V zvezi s predlogom amandmaja odbora ocenjujemo, da je predlagani amandma za Ministrstvo za pravosodje sprejemljiv. V zvezi z opozorilom Zakonodajno-pravne službe, da se po treh mesecih izvede postopek, menimo da še bo v poteku tega postopka, zakonodajnega, možnost seveda, da se še te stvari uskladi, vendar pa opozarjamo, da vseeno gre za izredne razmere, ter da je treba tu upoštevati, da ta pravila objave in vseh ostalih institutov ki so potrebni za uveljavitev nekega zakona, lahko zaradi hitrejše obravnave tudi v določenih primerih so hitrejša in lahko te institute oziroma v nadaljevanju nekako prilagodimo tako, da se potem posamični zapor oziroma zavod primerno odzove na izredne ukrepe. Tako.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta? Gospa Potočan, izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Glede na to da sem danes prvič tukaj po spremenjeni sestavi vašega odbora, lepo pozdravljam predsednico in vse člane oziroma vse poslance!

Na kratko bi pa podala tudi naše mnenje, ki smo ga poslali tudi v pisni obliki. O tem predlogu zakona smo odločali 31. 8., na Komisiji za državno ureditev. Moram povedati, da takrat še nismo imeli amandmajev o katerih bi lahko podali mnenje, zato smo na kratko podprli zakon in pa sprejeli mnenje, da naj se v nadaljnjem postopku v čim večji meri podpirajo pripombe Vlade in pa seveda Zakonodajno-pravne službe, in da se pač vložijo ustrezni amandmaji. O sami vsebini amandmajev pa, kot sem rekla, nismo odločali.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še predstavnik uprave za izvrševanje kazenskih sankcij? Generalni direktor mag. Bojan Majcen.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Zdaj, dejansko moja želja je v bistvu, da dejansko se pač ta zakon sprejme. Namreč, predvsem ta situacija covida je pokazala na določene pravne praznine, ki so se dogajale in enostavno vsakršno omejevanje pravic znotraj totalitarnega sistema, kot zapor predstavlja, v bistvu mora dejansko biti zakonska dikcija, ki določa dodatne omejitve. Tudi dejansko, mogoče je prav, da povem iz prakse. Tudi v tej situaciji covida, praktično smo se morali odločiti v urah kakšne ukrepe podvzeti in na nek način so to ukrepi na zalogo. Jaz globoko upam, da se nikoli več ne zgodi, da bodo potrebne te omejitve. Ampak kljub temu, lahko se zgodi in praktično je prav, da imamo te podlage, da ne bo kasnejših težav. Tudi ta sorazmernost, ki smo jo v tej situaciji izvajali, nismo šli na vseh lokacijah enako. Dejansko glede na izbruh smo prilagajali trenutnim razmeram in pa dejansko šli tudi po načelu postopnosti in v najkrajšem času smo se ponovno vrnili nazaj v stare okvire. Ker dejansko vsi ti ukrepi predstavljajo dodatne napetosti, ki lahko dejansko sprožijo tudi izredne dogodke, ki si jih nikakor mi kot Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ne želimo in pa verjetno niti ne država kot taka. Zdaj, kar se tiče ostalih zadev. V bistvu, predvsem bi tukaj mogoče izpostavil tega nesrečnega kandidata za pravosodnega policista. Namreč, nam predstavlja hudo težavo, ker praktično kandidat prične za določen čas v 18. plačilnem razredu, to je globoko zelo nizka plača, ki ni prilagodljiva. Tudi slišali smo in dejansko ogromno truda je bilo vloženega v to, da probamo napraviti promocijo poklica. Namreč dejstvo je, da v državi ta poklic ni poznan. Največkrat se nas sliši takrat, ko se zgodijo kakšni izredni dogodki, neke neprimerne situacije oziroma takrat dejansko mediji poročajo o nas. V bistvu ni pa neke pozitivne reklame, tako da smo poskušali tudi na ta način. Vendar kakorkoli, vsaka reklama je dobrodošla, ampak na koncu koncev je tudi nagrada za opravljeno delo zelo pomemben dejavnik in to dejansko s tem popravljamo in praktično poskušamo nekako spraviti delo v zaporih v normalne okvirje. Namreč spoštovati moramo delovno pravno zakonodajo, zaradi tega tudi pride do tega izpada, da praktično nismo opravili preko 400 spremstev na sodišča. Tako da nekako globoko upamo, da s temi spremembami v bistvu bomo šli en pomemben korak naprej, ki bo spravil našo situacijo v normalne razmere. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o posameznih členih ter vloženih amandmajih. Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo se prijavlja k besedi? Gospod Kaloh, izvolite.