Lep pozdrav!

Predlagam, da kar začnemo.

Vse članice in člane Odbora, vabljene in vse ostale prisotne lepo pozdravljam na 1. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da je zadržan gospod Žan Mahnič, ki se nam pridruži ob 13. uri. Imamo pa tudi eno nadomestilo: gospo Anjo Bah Žibert nadomešča gospod Rado Gladek.

Prehajamo na dnevni red. Glede današnjega dnevnega reda seje Odbora bi najprej omenila, da ste z dopisom z dne 7. 9. bili obveščeni o brezpredmetnosti 1. točke dnevnega reda, saj se je zaradi umika Predloga zakona končal zakonodajni postopek.

Dne 12. 9. pa ste Prejeli predlog za umik 3. in 4. točke z dnevnega reda seje, zato prehajamo zdaj na obravnavo in odločanje o predlogih za umik.

Najprej prehajamo na obravnavo predloga za umik 3. točke.

Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu za umik točke z dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predstavniki predlagatelja predloga za umik, predstavnik predlagatelja Predloga zakona in predstavniki Poslanskih skupin in Vlada.

Zdaj pa, mi dovolite, da kot predsednica preberem, predstavim predlog za umik.

Bom kar združila predlog za umik obeh zakonov, se pravi 3. in 4. točke, ker je namreč razlog za umik enak.

Na današnji seji, 1. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predvidena obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah in Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem svetu. Oba predloga zakona naslavljata ureditev volilnega spora v skladu z določbama Ustavnega sodišča. Gre za zakonsko materijo, ki posega v pravila, po katerih se odvijajo posamezne volitve. V zvez s tem je treba opozoriti tako na stališče Ustavnega sodišča, kot na priporočila Beneške komisije, da v določenem času pred razpisom volitev, še manj pa v času volilnega postopka, ni dopustno spreminjati zakonodaje, ki ureja volilna pravila. Na to je v smojem mnenju opozorila tudi naša Zakonodajno-pravna služba in na podlagi teh razlogov in v luči pravne varnosti in predvidljivosti, smo koalicijski partnerji ocenili, da bi bilo bolj primerno obravnavo obeh Predlogov zakonov preložiti na čas, po izvedenih volitvah.

S preložitvijo obravnave bomo, kot sem že omenila, sledili stališču Ustavnega sodišča, da se v času pred razpisom volitev, volilna pravila ne spreminjajo, in priporočilom Beneške komisije, da spremembe ne morejo veljati za volitve, ko so volilna opravila že v teku. Tako redne lokalne volitve kot splošne volitve v Državni svet so namreč že razpisane. Poleg tega so v teku tudi volilna opravila oziroma postopki. Predlagane spremembe in dopolnitve obeh zakonov zato ne smejo veljati letošnje redne lokalne volitve in volitve v Državni svet.

V luči slednega smo sicer kot kvalificirani predlagatelji tudi vložili ustavne amandmaje, da se za vse volitve, ki so v teku ob sprejemu obeh zakonov, kakor tudi za vse ostale, ki bodo razpisane leta 2022, uporabi sedaj veljavna ureditev, kar pomeni, da se bosta zakona uporabljala šele v letu 2023 oziroma za volitve, ki bodo razpisane po preteku letošnjih volitev. A četudi bi bili ti amandmaji sprejeti menimo, da je preložitev oziroma zamik obravnave potreben tudi zaradi nekaterih drugih opozoril naše Zakonodajno-pravne službe. Ključna novost obeh predlaganih zakonov je ureditev volilnega spora, pri čemer je treba volilni spor, četudi gre za dvoje različnih volitev, bolj celovito urediti oziroma ga v ključnih rešitvah bolje uskladiti. Verjetno bodo ob že vloženih amandmajih potrebni še dodatni. Kljub vsemu navedenemu pa naj poudarim, da sta oba zakonska predloga dobra z izjemo določbe zakona o lokalnih volitvah o odvzemu volilne pravice tujcem. In da jih bo moč z amandmaji ustrezno spremeniti in izboljšati, posebej v luči izpostavljenih pripomb Zakonodajno-pravne službe.

Zato na podlagi drugega in tretjega odstavka 64. člena v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora kot predsednica odbora predlagam, da se 3. in 4. točka umakneta z dnevnega reda 1. redne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter se obravnavi opravita na eni izmed naslednjih sej po izvedenih rednih lokalnih volitvah in splošnih volitvah v Državni svet.

Želi besedo predlagatelj predloga zakona? (Da.)

Izvolite, gospod Grims.

Hvala za besedo.

Vsem lep pozdrav!

Kot predlagatelj temu predlogu nasprotujem. Vsi pogoji so izpolnjeni, da se danes odloča. Opozarjam tudi, da vsi amandmaji in vse kar je v zvezi s predlogi so itak zastavljeni tako, da za te volitve ti zakoni ne bodo veljali. Tako da stopijo v veljavo kasneje. Poleg tega je itak treba še izpeljati celoten postopek v Državnem zboru. Preden bodo zakoni objavljeni in uveljavljeni da poteče prekluzivni rok, se pravi ta dilema je praktično samo navidezna. Danes še enkrat opozarjam, lahko mirno opravimo razpravo, odločamo o amandmajih in o predlogih zakonov, ki so dobri in jih potrebujemo.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik katere od poslanskih skupin? (Da.)

Izvolite gospod Magyar.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci! Spoštovana ministrica in ekipa, ki ste tukaj!

Tudi sam nasprotujem umiku, večkrat je bilo tudi navzkrižje v prejšnjih postopkih na prejšnjih odborih in tudi v parlamentu, ko smo imeli razprave in v nasprotju z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Zato menim, da so vsi pogoji izpolnjeni za nadaljevanje in tudi amandmaji so tukaj, ki jih imamo pred sabo in naše delo je, da delamo, ne pa da umikamo. In se mi zdi, da je to zaenkrat tako rekoč neresno. Če smo do tega trenutka tudi ta, bom rekel, predlog zakona pripeljali in nadaljnje procedure, ki sledijo tudi v parlamentu nikakor ne segajo in tudi vplivajo na lokalne oziroma volitve v Državni svet. Tako da predlagam, da resno vzamete zadevo in postopek umika umaknete in gremo z razpravo naprej.

Želi še kdo?

Mogoče predstavniki Vlade? (Ne.) Mogoče samo še jaz dodam kot predlagatelj…

Izvoli, Tamara.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Torej, v Poslanski skupini Svoboda podpiramo predlog predsedujoče odbora, da se obravnavo predmetnih zakonov, ki se nanašajo na volilna opravila zamakne, kar v ničemer ne pomeni, da ne opravljamo svojega dela, ampak da z odgovornostjo sledimo tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe. Zato predlagam, da se opravi glasovanje in nato na podlagi rezultatov glasovanja nadaljujemo z delom.

Hvala.

S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik. In prehajamo na odločanje, in sicer odločamo o predlogu za umik 3. točke z dnevnega reda seje. Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 4.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 4.)

Ugotavljam, je predlog za umik sprejet

Sedaj prehajamo še na obravnavo predloga za umik 4. točke. Ne bom ponavljala predstavitve, ker sem to že povedala za prejšnjo točko, za oba zakona. Želi mogoče tu razpravljati še kdo od navzočih? (Ne.) Če ne, predlagam, da glasujemo. Torej odločamo o predlogu za umik 4. točke z dnevnega reda seje.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 4.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je predlog za umik 4. točke z dnevnega reda sprejet.

V skladu z omenjenim obvestilom in sprejetima odločitvama na seji odbora, bomo danes obravnavali samo predvideno 2. točko dnevnega reda.

In prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, in je bil dne 13. 5. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Državni zbor je na 7. izredni seji sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Gradiva je bilo kar veliko, je vse bilo tudi objavljeno in ste ga dobili.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik predlagatelja, gospod Branko Grims, Služba Vlade za digitalno preobrazbo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Naknadno smo povabili še Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost. Amandmaje so v poslovniškem roku vložile Poslanska skupina SDS in skupaj Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Predlagam pa, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi opravimo glasovanje o amandmajih ter nato glasujemo še o vseh členih skupaj. A kdo temu nasprotuje? (Ne.) Če ne, potem kar dajem besedo vabljenim na sejo.

Gospod Branko Grims, izvolite.

Hvala še enkrat.

Lep pozdrav!

Zakon, ki je danes pred nami je zelo pomemben in tudi nujen. Namreč v primeru, če ga ne bomo sprejeli v razumnem roku, grozi Sloveniji, da bo izpostavljena zelo velikim sankcijam, ker gre za implementacijo dveh evropskih direktiv, ki sta zavezujoči in jih je potrebno vnesti v naš pravni red. Dejstvo je, da je ta zakon nastajal zelo dolgo časa, že v času prejšnje Vlade, približno dve leti. Namreč zaradi dolgotrajnih usklajevanj in pogajanj, ker gre za sorazmerno veliko število akterjev in interesov, ki jih ta zakon zajema in se je pač poskušalo poiskati čim večji oziroma čim širši konsenz. V prvem branju ga je zdaj tudi potrdil Državni zbor.

Glede samega besedila zakona bi posebej poudaril, da prinaša več varnosti, več preglednosti, pa tudi več ugodnosti za neposredne uporabnike, se pravi za državljanke in državljane in internet je danes pač področje, kjer mora imeti tudi varnost posebno mesto. Vsi vemo, da prihaja do pač tudi internetnih kibernetskih napadov. Tudi v Sloveniji se je to zgodilo nedavno, napad je bil na sistem znotraj Ministrstva za obrambo. Poleg tega preži na neposredne uporabnike še cela vrsta drugih nevarnosti. In vsemu temu je ta zakon podrejen. Uveljavlja, kot rečeno, večjo stopnjo varnosti in upošteva seveda tudi tiste odločitve, ki so dolgoročne, se pravi, gredo v smer varnosti, ne samo Slovenije, ampak celotne evropske skupnosti, ki se na tem področju tudi usklajuje in kot že sami ti dve direktivi dokazujeta, išče skupno politiko, jo oblikuje in potem tudi uveljavlja.

Kar se amandmajev tiče, kot predlagatelji izrecno podpiram tiste, ki jih je vložila Poslanska skupina SDS, gredo v smeri že doseženega konsenza pri prejšnji obravnavi tega zakona, ki je bil potem zaradi volitev prekinjen in s tem v smer še večjega sporazuma oziroma konsenza o samem besedilu zakona na tem občutljivem področju. Glede ostalih, pa jih ne podpiram. Posebej pa opozarjam na spornost tisti, ki rahljajo oziroma zmanjšujejo varnostne protokole, ki so zdaj zajeti znotraj zakona. To, mislim, da niso dobre rešitve in pri teh osebno opozarjam, da bi bilo dobro te amandmaje zavrniti.

V vsakem primeru pa kot predlagatelj predlagam, da besedilo na koncu potrdimo in da ga sprejmemo, kajti, kot rečeno, že tisto, ko se je šlo v formalno pobudo z referendum, s čimer se je zavleklo, zakon je Slovenijo popolnoma po nepotrebnem izpostavljal sorazmerno veliki nevarnosti. Gre za dokaj visoke sankcije, ki doletijo državo, če pa bi se karkoli še zalomilo tokrat, in bi se ponovno odložilo dokončen sprejem zakona, potem pa je treba vedeti, da postopek za uveljavitev sankcij že teče. Zato je danes potrebno besedilo zakona sprejeti. In upam, da bo potem ustrezno podporo doživel tudi na seji Državnega zbora kot celote.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Dober dan!

Hvala za besedo.

ZPS je pripravila mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog in izdala pisno mnenje, v katerem je uvodoma ugotovila, da je obravnavano gradivo popolnoma enako besedilu, ki ga je Državni zbor obravnaval v prejšnjem mandatnem obdobju, in sicer aprila 2022. Ker pa ne vključuje amandmajev, ki so bili sprejeti v tistem zakonodajnem postopku, se v svojem pisnem mnenju v celoti sklicuje na takrat podano pisno mnenje z dne 29. marca 2022.

Glede na časovne okoliščine obravnave tega Predloga zakona smo tokrat dodatno opozorili tudi na roke, določene v prehodnih določbah, ki jih je treba, bodisi zaradi poteka časa, bodisi zaradi ustrezne zagotovitve prehodnega obdobja za prilagoditev, seveda prilagoditi. To je bilo z amandmaji treh Poslanskih skupin upoštevano.

Sicer smo v mnenju, na katerega se sklicujemo, tudi v tem zakonodajnem postopku, uvodoma izpostavili slog izražanja, ki je sicer značilen za povzemanje določb direktiv, kar pa zlasti pri določanju kakšnih kriterijev ali izdaje splošnih aktov ali odločanja v konkretnih postopkih, vpliva na stopnjo jasnosti in predvidljivosti pravne ureditve. S predlaganimi amandmaji je del določb, na katere se je takšna pripomba nanašala, spremenjen. Bila so pa podana tudi dodatna pojasnila.

V Predlogu zakona je treba posebej izpostaviti tudi več členov Predloga zakona, ki se nanašajo na vlogo obeh vladnih služb, se pravi, Službe Vlade za digitalno preobrazbo in Urada za informacijsko varnost. Čeprav te določbe povzemajo že veljavno zakonsko ureditev, ZPS s pravno sistemskega vidika mora opozoriti, da je opravljanje upravnih nalog pridržano ministrstvom, organom v njihovi sestavi in upravnim enotam, na podlagi javnega pooblastila lahko tudi javnim agencijam. Zato upravnik nalog vladni službe ni mogoče nalagati s pravno sistemskega vidika, saj je namen ustanavljanja vladnih služb v tem, da te službe zagotovijo organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju in usklajevanju dela ministrstev. Predlagane določbe takšno pravno sistemsko vlogo teh služb v marsičem presegajo. Ugotovila bi, da v tem delu amandmaji niso bili predlagani, bilo pa je podano pojasnilo.

Opozoriti je treba ponovno tudi na ureditev povezano z določitvijo dobaviteljev z visokim tveganjem. Gre za 115. in 116. člen Predloga zakona. V mnenju je ZPS v zvezi s predlagano ureditvijo opozorila zlasti na 74. člen Ustave, ki gospodarskim subjektom zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, na to, da mora biti omejitev te pravice podvržena splošnemu načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave.

Dano pa je bilo tudi opozorilo, da so v 116. členu Predloga predpisani kriteriji za določitev dobaviteljev z visokim tveganjem preohlapni, deloma tudi protislovni. V razmerju do 22. člena Ustave, pa bi bila lahko ureditev vprašljiva z vidika zagotavljanja možnosti, da se tak dobavitelj že v postopku izdaje odločbe opredeli do predloga, ki ima za posledico omejevanje njegovih pravic in pravnih interesov, in da v postopku navaja dejstvo, dokaze in pravna stališča, sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Glede teh pripomb ZPS ugotavlja, da so bili k obema členoma, posledično pa tudi k njima povezanim prehodnim določbam, podana dodatna pojasnila, vloženi pa so bili tudi amandmaji, s katerimi se presojo tveganosti dobavitelja nadomešča s presojo tveganosti opreme. Ugotovili pa bi, da se vsebinska merila za to presojo ohranjajo v bistvu vsebinsko enaka, zato bi bilo treba preveriti, ali je ta sprememba predvsem z vidika posledic za dobavitelja dovolj dosledno izpeljana.

V prejšnjem mnenju smo med pomembnejšimi izpostavili tudi pripombo k 248. členu, /zvonjenje telefona v ozadju/ ki uvaja nov razrešitveni razlog, da je bil z amandmajem treh Poslanskih skupin črtan.

Podrobnejša predstavitev drugih pripomb iz mnenja, ki je kar obsežno, saj je tudi Predlog zakona obsežen, ni potrebna, saj so sicer v pomembnem delu, tako rekoč v glavnini, naše pripombe z amandmaji ustrezno upoštevane. K drugim rešitvam, kjer amandmaji niso bili predlagani, pa so bila podana izčrpna vsebinska pojasnila.

Med predlaganimi amandmaji bi zato ZPS izpostavila le amandma za novi 40.a člen, ki določa možnost, da državni organi iz razlogov v javnem interesu uporabljajo radijsko opremo na ozko določenem območju in s tem onemogočijo delovanje radio komunikacijskih storitev, če tako določa zakon. ZPS meni, da je treba razloge, organe, območja, tudi trajanje in pogoje in način uporabe takšne opreme vsekakor v zakonu določno opredeliti. Če pa je namen amandmaja, kot je razvidno iz obrazložitve, predvsem v tem, da se ti elementi vsebinsko definirajo v drugih zakonih in se želi v tem zakonu zagotoviti zgolj zakonsko podlago za kasnejši sprejem tistega drugega zakona ali več zakonov, ki bi to uredili, pa ZPS meni, da je normativna teža takšne določbe vprašljiva, saj za sprejem zakona namreč vnaprejšnje določanje zakonske podlage za sprejem ni potrebno.

Toliko. Hvala.