1. redna seja

Komisija za nadzor javnih financ

19. 9. 2022

Transkript seje

Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ! Spoštovani vsi ostali prisotni, vabljeni na današnjo sejo! Lepo pozdravljam tudi vse, ki spremljajo sejo preko televizijskih ekranov.

Pričenjamo torej s 1. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da nihče od seje ni zadržan od poslank in poslancev prav tako ni nadomestnih članic in članov oziroma se opravičujem, pravkar je prišlo obvestilo in sicer, da poslanec Jonas Žnidaršič je prisoten na seji in nadomešča poslanca Janija Prednika.

Torej nadaljujemo sejo. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker pa v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za samo spremembo je pač dnevni red določen takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE O DELU ZA LETO 2021.

Komisija bo poročilo obravnavala kot matično delovno telo torej v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora in poročilo je Računsko sodišče poslalo na podlagi 5. člena Zakona o Računskem sodišču. Torej, to je naša zakonska v bistvu dolžnost, da to opravimo.

K tej točki so vabljeni gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Računsko sodišče.

Uvodoma dajem besedo za uvodno predstavitev poročila o delu za leto 2021 predsednici Računskega sodišča, gospe Janji Ahčin.

Izvolite, beseda je vaša.

Jana Ahčin

Hvala lepa.

Tako kot je bilo povedano je danes pred nami poročilo o delu Računskega sodišča v letu 2021. Kaj lahko rečemo? Da to delo v letu 2021 je sigurno zaznamovala epidemija covida-19, vendar pa zaradi izkušenj, ki smo jih pridobili v preteklih letih ta epidemija, ne glede na to, da smo veliko delali od doma tako mi kot revidiranci vsaj glede rezultatov ni vplivala. Lahko rečemo, da so doseženi rezultati v letu 2021 primerljivi s preteklimi leti.

Kaj smo delali v letu 2021 smo določili s programom za izvrševanje revizijske pristojnosti, v katerega določimo katere revizije bomo tekom leta izvedli. Ta program se sprejme konec leta za naslednje leto. V letu 2021 smo poleg obveznih revizij, ki nam jih določa zakon, poleg revizij, ki smo jih izvedli na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles opravili še revizije, za katere smo na podlagi ocene tveganja ugotovili, da bi bili lahko učinki teh revizij tako veliki, da bi vplivali na javne finance in bi prinesli tudi kaj dobrega tej naši državi. Upoštevali smo tudi ostale pobude, ki smo jih prejeli od drugih državnih organov, od posameznikov, pravnih oseb - teh pobud je bilo v lanskem letu kar 283 -, upoštevali smo tudi, da smo vzeli revidirance, ki do sedaj še niso bili revidirani ali pa dalj časa niso bili revidirani, upoštevali smo strateške usmeritve, ki jih imamo in tudi druge kriterije. Na podlagi vsega povedanega lahko ugotovimo, da vsako leto dobimo nabor potencialnih revidirancev, ki je veliko večji kot so pa zmožnosti Računskega sodišča, se pravi, vedno so želje in potrebe za revizije veliko večje kot so pa zmožnosti. Z revizijami, ki smo jih naredili, smo se trudili pokriti čim več področij našega življenja. Tako smo pokrili državni proračun, lokalno samoupravo, pravosodje, premoženje države, evropska sredstva, zdravstvo, izobraževanje in šport, infrastrukturo in prostor, okolje, trajnostni razvoj, informacijske sisteme, politični sistem, socialni sistem, znanost, mednarodne zadeve in nenazadnje tudi obrambo. Vidite, kako zelo široko področje pokrivamo z našimi revizijami. V zvezi s tem, kar sem naštela, smo izdali 60 revizijskih poročil in eno zbirno poročilo. Ta poročila so se nanašala na 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota je v letu 2021 znašala 22 milijard evrov. V skladu z zakonskimi predpisi smo delali tako revizije pravilnosti poslovanja, se pravi smo preverjali ali revidiranci poslujejo skladno s predpisi, kot tudi revizije smotrnosti poslovanja. V teh primerih smo preverjali njihovo gospodarnost, učinkovitost ali pa uspešnost. Tekom revizij smo podali 35 opisnih mnenj pri revizijah smotrnosti poslovanja ter izrekli 37 mnenj o pravilnosti poslovanja in računovodskih izkazih. Najpogostejša oblika izraženega mnenja je bilo mnenje s pridržkom, ki smo ga izrekli v 43 % primerih vseh izdanih mnenj o pravilnosti poslovanja. 10 je bilo pa negativnih mnenj,

11 pa pozitivnih. V letu 2021, smo v 23 primerih po zaključeni reviziji zahtevali predložitev odzivnega poročila, to pomeni, da revidiranci tekom revizije, to pomeni, da so bile tekom revizije ugotovljene takšne nepravilnosti, ki so zahtevale neke odzive s strani revidiranca. Od 492 izrečenih popravljalnih ukrepov so jih revidiranci že med samo revizijo izvedli 417, kar pomeni 85 % procentov. 85 % izrečenih ukrepov je bilo odpravljenih ali pa izvedenih že tekom izvajanja revizijskih postopkov. To kaže na zelo visoko mero upoštevanja revidirancev Računskega sodišča. Revidiranci so prepoznali, da ti ukrepi absolutno pripomorejo k njihovemu boljšemu, bolj učinkovitemu in bolj preglednemu poslovanju in so to sami izpeljali. Poleg teh revizijskih poročil, ki sem jih prej omenila, 60 revizijskih, smo izdali tudi 15 po revizijskih poročil, v katerih pa ocenimo ustreznost popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli revidiranci. Ugotovili smo, da je bilo 79 % popravljalnih ukrepov izvedenih zadovoljivo, 16 % delno zadovoljivo, pet pa nezadovoljivo. Zaradi delno izvedenih oziroma delno zadovoljivih in nezadovoljivih nezadovoljivo izvedenih popravljalnih ukrepov, smo v sedmih po revizijskih poročilih izdali devet sklepov o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja, v nobenem primeru pa nismo izdali poziva za ukrepanje. Kot veste, so naša revizijska poročila včasih precej obsežna, ne, običajno so precej obsežna, včasih majčkeno težje berljiva, zato z namenom večje berljivosti pri določenih revizijskih poročilih pripravimo tudi infografike, ker na ta način lažje in bolj pregledno predstavimo obravnavano problematiko. V lanskem letu smo pri 16 revizijskih poročilih izdali te infografike, ki sem jih prej omenila, poleg tega pa smo zaradi pomembnosti teme, ki smo jo obravnavali ob izdaji revizijskega poročila uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pripravili in posneli daljši posnetek, v katerem smo naslovili problematiko, s katero se v Sloveniji srečujemo, in sicer izključno z namenom doseči vpliv na ravnanje tako odločevalcev kot posameznikov. Tekom revizij smo ugotavljali tudi določene neskladnosti v zakonskih predpisih in zato smo v tem letu tekom revizijskih postopkov predlagali spremembe ali dopolnitve več zakonov in podzakonskih predpisov oziroma opozorili na določena tveganja zaradi nejasnosti ali neusklajenosti določb posameznih predpisov. Naj navedem samo nekatere od njih, in sicer vse z namenom, da boste videli kako široko zakonodajno področje Računsko sodišče pokrije s svojimi revizijami. Tako smo predlagali spremembe Zakona o javnih financah, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakon o visokem šolstvu, Zakon o blagovnih rezervah, Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, Zakon o Slovenskem državnem holdingu, Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Se pravi, vidite, da praktično pokrivamo skorajda vsa področja našega delovanja celotne Republike Slovenije. Poleg revizij pa za izpostaviti tudi svetovalno in izobraževalno vlogo Računskega sodišča v lanskem letu. S pisnimi odgovori na vprašanja zavezancev, morebitnih revidirancev, uporabnikov javnih sredstev ter z izvedenimi izobraževanji za ciljne skupine smo prav gotovo preventivno vplivali tudi na bodoče ravnanje z javnimi sredstvi.

Naj za zaključek povem, da smo z opravljenim delom v lanskem letu zadovoljni. Za to pa gre zahvala predvsem ekipi zavzetih in sposobnih ljudi, ki delajo in ustvarjajo na Računskem sodišču.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi še kdo besedo od Računskega sodišča? Nihče. Torej gremo naprej.

Preden odprem razpravo bi sam imel dve vprašanji, spoštovana predsednica. In sicer, že uvodoma ste omenili vaše resurse in sicer, da potreb za revizije je veliko zmožnosti pa so takšne kot so. Tukaj je ključno vprašanje, sam sem sodeloval z Računskim sodiščem že prej kot poslanec kasneje kot minister zelo redno in na določene revizije absolutno se čaka predolgo časa tudi, kar sklene ta komisija vi, potem revizije. Tukaj se poraja vzporedno vprašanje, se pravi, z vašimi resursi in na drugi strani s finančno samostojnostjo vas kot Računskega sodišča. Resursi so odvisni nenazadnje od državnega proračuna. Naslednja točka potem oziroma druga seja, 15 minut po tej seji bo obravnava rebalansa proračuna pa me zanima ali ste že kot predsednica odprli kakšno debato in s finančnim ministrom in z ostalimi organi na podlagi tega / nerazumljivo/ se pravi Računsko sodišče finančno samostojno oziroma da ne pade pod vsakokratno željo in voljo proračuna Republike Slovenije? Kajti s tem smo, potem okrnjeni vsi skupaj, vse državljanke in državljane zlasti porabniki javnih sredstev nad samo smotrnostjo porabe. Torej mene zanima kakšna je vaša perspektiva glede finančne samostojnosti vas kot organa? Tukaj v nadaljevanju bomo zagotovo na komisiji na eni izmed naslednjih sej odprli debato ne samo vas kot Računskega sodišča, ampak ostale državne organe. To je pač moje res prvo vprašanje. Zaradi tega, ker mislim, da se zagotavlja, bom rekel, in samostojnost in na drugi strani zmožnost skozi resurse drugače pač ne gre.

Drugo vprašanje. Vi ste rekli, da je bilo 85 odstotkov ukrepov odpravljenih že med samim postopkom. Tukaj je ključno vprašanje pa ne samo za nas same, za to komisijo, ampak zlasti za ljudi. Veste, ljudi tam, kjer pride do ugotovitve, da je šlo za nesmotrno poslovanje ali pa, da je bilo tudi po sami, po revizijskem postopku, da napake seveda niso bile odpravljene med samim postopkom je ključno vprašanje kaj je epilog določenih zgodb, če pač se ugotovi v sami reviziji ne vem dotično občino in tako naprej? Kakšni so končni epilogi? Ali je samo sklep o kršitvi se strinjam, primerno, ampak kakšen je vaš predlog, da bi se lahko tudi tukaj zakonodaja spremenila v končnem epilogu?

Imam pa še eno vprašanje, ki se pa nanaša na sploh na Računsko sodišče oziroma na eno izmed revizij. In sicer glede transparentnosti skupnega javnega naročanja zdravil preko Lekarniške zbornice. Iz vašega, enega izmed vaših poročil Računskega sodišča izhaja, da kljub izvedbi dodatne revizije Računskega sodišča, da je stanje na tem področju nespremenjeno. Zaradi tega, ker smo vsi občutljivi zlasti na zdravila in na to, da imamo v podzavesti kako Republika Slovenija je tukaj netransparentna in da se stvari preprečujejo, to se je ugotovilo v preteklosti že večkrat na tej, na tej komisiji, ki jo vodim, me tukaj zanima, se pravi, vaše mnenje glede tega samega postopka in tudi glede spremembe, morebitne spremembe zakonodaje oziroma podzakonskih aktov, da se ta del uredi in mi lahko to seveda kasneje preoblikujemo v priporočila Vladi. Tukaj se ne pogovarjamo samo o tej Vladi na področju nabave medicinske opreme in tako dalje. Mislim, da je to ena izmed rak ran, se pravi našega zdravstvenega sistema.

Zdaj, jaz bi naredil kar en krog uvodoma, da bi vi potem odgovarjala, tako da odpiram razpravo tudi med poslankami in poslanci, tako da izvolite, če želi kdo besedo. Izvolite.

Gospa________

Jaz se pridružujem temu vprašanju, zelo pozitivno, kakšen je epilog. To me zelo zanima Pa kaj dejansko bi res lahko naredili? Hvala.

Gospod Horvat.

Hvala lepa gospod predsednik. spoštovana gospa predsednica, kolegice in kolegi, dragi gostje. Mislim, da ste danes prvič na KNJF, na Komisiji za nadzor javnih financ. jaz vam čestitam za odlično podporo, ki vam jo je izrazil Državni zbor, mislim, da bo 1. julija letos. Na nek način je Računsko sodišče, tako je moje gledanje, tako je moje gledanje in Komisija za nadzor javnih financ pravzaprav smo v istem čolnu in razumem in računam, da bomo delali dejansko z roko v roki. Hvala za predstavljeno poročilo, tako v pisni kot tudi vaši ustni predstavitvi. Opravljeno je veliko delo, seveda najprej gremo običajno pogledati ta velike revizije, če smem jih tako klasificirati, kot je recimo zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Priznam, da v tisti hektični situaciji, epidemija in tako naprej in vse, kar nas je takrat dejansko obremenjevalo, skoraj nisem mogel verjeti, da bi lahko proračun oziroma zaključni račun dobil pozitivno mnenje, pa je. Ampak kakorkoli že, moje konkretno vprašanje zdaj vezano tudi za naprej, čeprav obravnavamo zdaj neko zgodovino, ampak lahko se vprašanje nanaša tudi za nazaj. Kakšna je korelacija, kakšno je vaše sodelovanje Računskega sodišča z internimi revizijami, ki jih imajo posamezna ministrstva? Imenujem pač ministrstva, ker vem, da jih imajo in je pač tam veliko denarja. In ali bo glede na to, da ste obiskali Ministrstvo za obrambo, kar po moji oceni ni nič narobe, ali bo to vaša praksa, greste na obiske k vsem ministrom? Seveda me zanima kot poslanca, kaj so ključni nameni teh obiskov. Drugače pa ste povedali, kako širok spekter zakonodaje pravzaprav je na nek način, če smem reči, tudi predmet vašega delovanja Zakon o javnih financah, potem kar dva, po moji oceni najpomembnejša zdravstvena zakona in tako naprej. Ali ste v tej smeri že imeli kakšne pogovore za spremembo, najprej bom rekel pod številko ena, zdravstvene zakonodaje? Tu preprosto ne znamo, ne zmoremo ali ni politične volje ali ne znamo kopirati dobrih zdravstvenih sistemov, ki so v našem sosedstvu ali je kaj drugega, pa zdaj ne bom šel v neke politične debate, ampak se mi pa zdi zelo pomembno za nas poslance, za mene osebno zelo koristno, da ste s prstom pokazali tako rekoč na problematiko zakonodaje. Tako razumem problematiko, seveda je tukaj tudi Zakon o Računskem sodišču, ki bi moral na nek način izboljšati, optimirati vaše delo, omogočiti lažje, lažje funkcioniranje. To bi bilo v tem prvem krogu z moje strani in želim vam, vam in vaši ekipi uspešno delo. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Še kakšno vprašanje? Če ni vprašanj, bi prosil za odgovore.

Jana Ahčin

Hvala lepa za ta vprašanja. Morda bi začela od zadaj. Kolikor ste me slišali, ne bi šla ravno po vrsti, kar ste vprašanja zastavljali. Jaz, ko sem še kandidirala za predsednico in sem bila tudi po vseh poslanskih skupinah, sem povedala, kakšen bo moj način delovanja. Jaz moram reči, da sem od 1. julija, odkar sem bila imenovana, pa do danes opravila sestanke z vsemi ministri, razen eno ministrstvo še ni pokrito z vsemi neodvisnimi organi in vladnimi službami, vsem ministrom sem predala opomnik, v katerem imajo združeno na enem mestu vse revizije, ki so bile v zadnjih petih letih opravljene na njihovem ministrstvu oziroma kjer so bili oni revidiranec. V tem opomniku so bila na enem mestu zbrana vsa priporočila, ukrepi, ki smo jih dali in tudi obljube, odzivi, ki so jih dali oni, se pravi, oni so rekli, ministrstvo je reklo, do septembra 2020/2022 bomo pripravili ta pa ta pravilnik, tudi na to sem jih opozorila- Poleg tega sem jim pa na enem mestu zbrala tudi vse predloge za spremembo zakonodaje, ki smo jo predlagali tekom revizijskih poročil. Tako, da obisk ministra za obrambo je bil v bistvu skorajda že na koncu, ko sem jaz že vse ostalo že skorajda obdelala, jaz skupaj z mojimi kolegi, seveda to ni nič samo moje.

Na teh sestankih z ministri smo se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje in se pogovarjali tudi o aktualnih temah. Seveda nismo govorili o tem, kaj bo Računsko sodišče še delalo, zaradi tega, ker to ni namen in ker je tudi naš program za izvrševanje revizijske pristojnosti zaupen, dokler ni sklep za samo revizijo izdan. Sicer pa, ko delamo revizijo,

ko gremo k revidirancu, seveda sodelujemo, tako kot ste rekel gospod Horvat, z internimi revizijami, z notranjimi revizijskimi službami, s službami notranje revizije, ki dela na posameznem ministrstvu oziroma v posameznem organu. V kolikor je organ tako majhen, da nima svoje lastne notranje revizijske službe, je ta organ v skladu z Zakonom o javnih financah dolžan opraviti notranjo revizijo s pomočjo zunanjega izvajalca. V teh primerih pa se poslužujemo teh poročil, se pravi, ne delamo konkretno z izvajalcem zunanjim, ampak samo poročila gledamo. Se pravi, tudi ugotovitve notranje revizijske službe nam zelo koristno pridejo in so uporabne pri našem delu, tako da to je v bistvu kot eden izmed dokazov, ki jih, ki jih jemljemo v obzir tekom revizijskega postopka. Računsko sodišče že nekaj let deluje s približno 130-mi ljudmi, 90 od njih je revizorjev in to je primerna številka. Ne nameravamo povečevati števila revizorjev zaradi tega, ker to tudi ni namen, ker ne more biti v vsaki subjekt v tej državi nadzorovan, ampak smo vsi tako zelo odrasli in odgovorni, da mislim, da znamo spoštovati usmeritve in zakone, ki smo jih dobili. Jaz si mislim, da tudi ugotovitve, ki jih mi ugotavljamo tekom revizijskih postopkov, so velikokrat plod neznanja, ne pa, bom rekla, namernega dejanja. In zato tudi ukrepi, ki jih damo, so tako zelo hitro odpravljeni, zaradi tega, ker jaz še vedno stojim na tem, no, nekako, da stremimo k temu vsi, ki smo zaposleni in ki smo na teh delovnih mestih, da delamo pošteno, pregledno in zato tudi namen epiloga Računskega sodišča ni, da bi nekoga zdaj kaznoval ali pa prijavil ali karkoli. Seveda, če mi tekom revizijskega postopka ugotavljamo kršitve predpisov, ki imajo znake ali pa sume kaznivih dejanj ali prekrškov, to seveda, te postopke mi seveda speljemo, to se zahteva od nas in se pričakuje od nas in to tudi delamo. Sicer si pa jaz želim, da bi okrepili svetovalno vlogo: Računskega sodišča, da bi ta priporočila, te nepravilnosti, ki smo jih ugotovili, predstavili ciljnim skupinam proračunskih uporabnikov in na ta način zagotovili, da se napake v prihodnosti ne ponavljajo več.

Kar se tiče transparentnosti skupnega javnega naročila preko Lekarniške zbornice,. Ta revizija je zelo kompleksna, zahtevna. Jaz se v podrobnosti same revizije niti ne bi spuščala, ker niti nisem usposobljena za kaj takega, da bi, bi pa povedala to, da smo 6. 9., letošnjega leta, s strani Lekarniške zbornice dobili pobudo za skupni sestanek z namenom seznanitve izvedbe skupnega javnega naročila za dobavo zdravil na recept, kjer se bomo skupaj dogovorili, kaj narediti, da bo Lekarniška zbornica pravilno izpeljala bodoče javno naročilo. Kar se tiče finančne samostojnosti neodvisnih ustavnih organov, za katero je bilo že celo z odločbo Ustavnega sodišča odločeno, da je potrebno spremeniti Zakon o javnih financah, bi pa rekla naslednje. Ko sem imela sestanek z ministrom za finance in z njegovimi sodelavci, smo naslovili to vprašanje in tudi predloge za spremembo Zakona o javnih financah, ki smo jih mi dali tekom izvedenih revizij. Po mojem vedenju, tako so mi prinesli, pa verjetno bodo kolegi z Ministrstva za finance potem ob obravnavi rebalansa proračuna to sami povedali, se sprememba Zakona o javnih financah pripravlja v tej smeri, da se bo zagotovila finančna neodvisnost ustavnih organov. Iz lastne izkušnje lahko rečem, da Računsko sodišče ne glede na to, da ustavna odločba še ni bila implementirana v zakonodajo, nima nobenih primanjkljajev iz tega naslova. Pri načrtovanju proračuna se finančna samostojnost Računskega sodišča upošteva. Morda še par besed o Zakonu o Računskem sodišču, o spremembi Zakona o Računskem sodišču. Tudi o tem zakonu sem govorila z ministrom za finance. Dogovorjeno je, da bo Ministrstvo za finance v program dela vlade uvedlo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Računskem sodišču za tretji kvartal ali pa četrti kvartal naslednjega leta. Naša naloga pa je, da januarja oziroma najkasneje februarja 2023, na Ministrstvo za finance pošljemo predlog osnutka.

Moje nadaljnje delo, ne samo moje, ampak delo Računskega sodišča je pa v tem, da bomo imeli v naslednjih štirinajstih dneh še sestanke z vsemi poslanskimi skupinami na temo skupnega sodelovanja, kjer bi tudi vam, tako kot sem posameznim ministrstvom predstavila kako si zamišljam naše skupno delo. Predvsem mogoče že ob tej priliki lahko naslovim tudi eno prošnjo ali pa, ja, prošnjo. V skladu z Zakonom o Računskem sodišču moramo mi v program za izvrševanje revizijske pristojnosti vsako leto vključiti vsaj pet pobud Državnega zbora, in sicer, dve pobudi opozicijskih poslancev, dve pobudi delovnih teles, ena je pač lahko katerakoli. V letošnjem letu teh pobud še nismo prav veliko prejeli. Natančno eno, pa še to stranke, ki ni več v parlamentu, tako da bom tudi na to temo skupaj s kolegi govorila z vami, ko bom imela sestanke s poslanskimi skupinami.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zakaj sem prej spraševal glede nabave zdravil. Zaradi tega, ker v vašem poročilu izhaja, da ste opravili tri revizije zoper tri, se pravi, ja, tri revizije treh lekarn. To mislim, da so bile lekarne, Pomurske lekarne, Murska Sobota, potem, če se jaz ne motim, je še Lekarna Velenje, Lekarna Sevnica. Povsod ste v bistvu izdali negativna mnenja, v vseh teh treh primerih. Verjetno, da če bi naredili revizije v vseh lekarnah, bi dobili enake ugotovitve, zaradi tega, ker te revizijska poročila v primeru teh treh lekarn, so kršitve oziroma se nanašajo na tri ključne stvari. Se pravi, OK, primer lekarna Sevnica, lekarna je pri nabavi zdravil ravnala v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju, saj dobavitelj zdravil v skupnem znesku 4 milijone 800 pa še nekaj denarja ni izbran na podlagi predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila.

Ampak pozor, lekarne so kot javni lekarniški zavod pač sodijo med naročnike po Zakonu o javnem naročanju. Jaz tukaj se sprašujem, kaj se dogaja? Enostavno.

In enak primer imamo pri lekarni Velenje, samo, da tukaj gre za 11 milijonov evrov.

Enak primer za 22 milijonov evrov ni bilo, v primeru Pomurskih lekarn.

Se pravi, ki imamo problem pri javnem naročanju, kar se tiče s strani lekarn. Tukaj bi jaz priporočal, da v bodoče preverite delovanje slovenskih lekarn, ki so zavezane po Zakonu o javnem naročanju k izvedbi javnega naročila, ampak temu to ni tako. In to je treba potem ustrezno sankcionirati, ker se mi zdi, da je to se stvari dogajajo na zelo preprost način. In veliko denarja potem oziroma veliko stvari je lahko potemtakem tudi preplačanih, saj nimamo nobenih podatkov.

Se pravi zdravstvo je ena izmed najbolj perečih tem, ki mislim, da bi lahko v letih 2023, zdaj smo že na koncu 2022, ampak do leta 2023 oziroma tudi Računsko sodišče skozi svoje revizije posveča čim večjo pozornost, zlasti, kar se tiče javnega naročanja, da ne prihaja do preplačila zdravil in ostalih komponent. Seveda, iz kje? Iz davkoplačevalskega denarja. Da ne bo pomote. Torej, to je, bom rekel tako: priporočilo, o njej pa sklep te Komisije v skrbi za proračunske uporabnike.

Želi še kdo razpravljati?

Izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa gospod predsednik.

Hvala lepa, gospa predsednica, za vaše odgovore.

Bilo bi zanimivo tudi za poslance videti te opomnike, ki ste jih dali ministrom, ali pa vsaj ..., odlično! Hvala lepa v naprej. Super. To cenim.

A nam lahko generalno poveste, koliko je Računsko sodišče se posvečalo v letu 2020, imamo pred seboj poročilo, tudi revizij informacijskih sistemov? Pri vseh revidiranich. In kako se vam, kot prvi dami Računskega sodišča zdi to pomembno?

Sam ocenjujem, da v času, ko želimo in moramo, in to je naš interes, informatizirati poslovne procese, digitalizirati in tako naprej in tako naprej, da pa včasih, kot da majčkeno pa pozabljamo tudi na zagotavljanje kibernetske varnosti. Generalno gledano. Generalno. Nekoč, ko bo vse digitalizirano, ko bo vse informatizirano, bodo lahko neki specialisti, informatiki, hekerji vdrli v naše informacijske sisteme in nas dejansko čez noč spravili na kolena. Torej, sam ocenjujem, da dajemo vsi skupaj, vsi skupaj, najbrž začenši s politiko, premalo pozornosti kibernetski, informacijski varnosti. In zdaj v tem kontekstu, ker ste pač nastopili to odgovorno službo, kako mislite, ali pa ne, intenzivirati revizijo računskih, pardon, informacijskih sistemov pri vaših revidirancih, in ali imate za to dovolj usposobljenega kadra?

Hvala lepa.