Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 17. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Meira Hot, mag. Janez Žakelj, ki bo odsoten od 11. do 12. ure, Janja Sluga, Tamara Vonta, Tereza Novak, Martin Marzidovšek, Bojan Čebela, Teodor Uranič, dr. Tatjana Greif, Aleksander Reberšek, Janez Cigler Kralj, Jernej Vrtovec, mag. Matej Tonin, Franc Rosec, Alenka Helbl, Anja Bah Žibert, Bojan Podkrajšek, dr. Anže Logar, Žan Mahnič, Jože Tanko, ki bo odsoten od 15.30 ure dalje, Jelka Godec in Eva Irgl.

Vsem drugim se zahvaljujem, da ste prisotni.

Na sejo sem vabila predstavnike vlade in tudi njih lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 16. septembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.

(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 17. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z OMILITVIJO POSLEDIC INFLACIJE IN ENERGETSKE DRAGINJE.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja Francu Brezniku.

Izvolite.

Torej, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovana državna sekretarja, predsednica, spoštovana slovenska javnost!

Za nami je 100 dni nove Vlade. Pred nami so, lahko rečemo, novi izzivi, izzivi, v katerih se prepleta tako imenovana covid kriza z novo energetsko krizo. V kolikor umna politika želi izvajati ukrepe, ki bodo v dobrobit slovenskega gospodarstva, državljanov, državljank, ki bodo krepili blaginjo slovenskega naroda, ki bodo pomagali slovenski samooskrbi, energetski samooskrbi, mora poznati anamnezo, mora poznati vzroke za krize in na podlagi anamneze se določijo tudi politike, ki bodo kvalitetno delovale in ki bodo pripeljale do določenih rezultatov. Preden kot predlagatelj tega sklica v zvezi z omilitvi posledic inflacije energetske draginje, naj vas spomnim, da je pretekla Vlada, se prav, tako spopadala s krizo, da je ob koncu svojega vladanja ugotavljala ali pa začela ukrepe zoper energetsko draginjo, energetsko krizo, in da smo to krizo morda videli nekoliko drugače. Videli smo kot velik, tudi strukturni problem določenih politik na evropskem nivoju, ki so se dogajale, lahko bi rekel, z roko v roki in niso sledile realnim pričakovanjem pa realnim geostrateškim izzivom Evropske unije kot takšne.

Zato mi dovolite, da na začetku, da na začetku pokažem nekaj rezultatov, kako je, ko se spopade z največjo zdravstveno krizo v Evropi v zadnjih sto letih po španski gripi in kakšen je bil rezultat rasti bruto družbenega produkta v lanskem letu. Slovenija je lani imela najvišjo gospodarsko rast na področju Evropske unije. Bonitetne ocene za 2021, vseh štirih največjih bonitetnih agencij so bile v razredu AA in so obetale stabilne obete za nadaljnjo krepitev rast Slovenije kot države in njene ekonomije. Inflacija, kot vidite, se je v času Janševe vlade z relativno trdo regulacijo tudi v času po januarju, držala blizu 5 odstotkov, zdrsnila je v času volitev na 6 odstotkov. Zaradi česa to govorimo? Govorimo zaradi tega, ker po vsej verjetnosti nova Vlada ni zaznala strukturnih problemov, ki nastopajo s pričujočo energetsko krizo, ni takoj začela izvajati politike, v tem času je izvajala klasično čistko kadrov, ki jim niso bili po volji. V tem času je izvajala nek piar, v tem času je sprejemala neke družbeno-politične, civilne organizacije tukaj v parlamentu, v tem času je odšla tudi na dopust, itn. Inflacija, ki jo želimo danes predstaviti, je posledica izvajanja slabih politik, predvsem pa izvajanja slabe anamneze te krize. Zato smo prepričani, da je inflacija, dvig inflacije vsaj za 4 odstotne točke pretiran, in da bi lahko ostali v inflacijskem območju, ki je bil daleč pod ravnjo Evropske unije, v času Janševe Vlade celo pod evro območjem. To je ključni problem in te 4 procente dodatne inflacije pomeni 4 dodatne procente zmanjšanja vseh prihrankov slovenskih državljanov doma in v tujini, padec vseh slovenskih pokojnin, nenazadnje tudi dohodkov uslužbencev v javni upravi, predvsem pa delavcev in delavk, ki delajo vsak dan za stroje in se borijo za slovensko preživetje.

Tukaj sedaj vidite inflacijo v EU in pa v Evroobmočju. Tam, kjer je tista rdeča črta vidite Slovenijo, ki je padla daleč, tisto zadnjo tretjino držav z najvišjo inflacijo, daleč pa seveda od povprečja inflacije Evroobmočja. Tukaj vidite rapidno rast cene življenjskih potrebščin, ravno zaradi česa smo sklicali to sejo, torej pomembnost te inflacije in pa dvig cen se bo pomembno poznal pri vsakdanjem življenju ljudi, njihovem standardu, nenazadnje tudi njihovemu preživetju. Pomembno pa bo vplival tudi na okolje, na gospodarsko okolje podjetij, ki so predvsem manjša, relativno hitro prilagodljiva, ampak Slovenijo se moramo zavedati, Slovenija nima velikih multinacionalk, z izjemo ene in dveh. Slovenija ima predvsem malo gibko gospodarstvo, ki je iskalo vedno in povsod tržne niše. Slovenija ima z Zvezno republiko Nemčijo 13 milijard blagovne menjave, gre za največji trg in ravno problem Nemčije in njenega gospodarstva, njenega energetskega, predvsem pa strateško- energetskega razvoja v zadnjih letih, je po vsej verjetnosti vplival na ključni problem draginje predvsem na elektro področju v Republiki Sloveniji.

Tukaj lahko vidimo tudi zmanjševanje brezposelnosti v zadnji Janševi Vladi. Na koncu smo dosegli rekordno brezposelnost in ta na podlagi vseh ukrepov te Vlade, torej prejšnje Vlade, je še vedno v rekordnem položaju. Torej, brezposelnost krepi, lahko bi rekel, tudi domača poraba, številni projekti. Janševa vlada je zagnala, lahko bi rekel, projektov za približno osem milijard evrov. Ni občine, ni krajevne skupnosti, kjer ne teče eden izmed pomembnih projektov, ali je to obnova cest, železnic, ali je to obnova telekomunikacijskih omrežij, ali je to, lahko bi rekli, obnova šolskih poslopij, vrtcev, športnih objektov, domov za starostnike in tako naprej. Država, odboj po Janševi vladi ali pa v času Janševe vlade, kjer se je spopadala s krizo, kjer je predsedovala Svetu Evropske unije, je bil močan in je krepil, lahko bi rekel veliko upanje, da Slovenija končno odrine po poti, ki smo si jo zadali leta 1991. Slovenija je imela velike izzive in jih ima. Slovenija lahko pride v naslednjih letih med 30 najbolj razvitih držav in slovenski BDP na prebivalca, ki je danes približno na 25 tisoč evrih, se lahko v prihodnjih letih dejansko začne dvigovati. Pomembno je izvajati pomembne politike in videti stranpoti tudi sosednjih držav, predvsem naše velike izvozne partnerice Nemčije.

Tukaj vidite brezposelnost v Evropski uniji, tudi tu lahko vidite pravilno izvajanje, torej zadnje Janševe vlade. Slovenija, torej 3,9 % brezposelnost smo še na račun tega in trenutno še držimo eno najnižjih brezposelnosti v Evropski uniji, pomeni polno zaposlenost in to krepi tudi vse prispevke v vse tri blagajne. To pomeni, da je tudi Slovenija v času vaše vlade pobrala samo v letošnjem maju za približno 250 milijonov evrov, govorim na mesečni ravni, več dajatev, trošarin, davkov, kot jih je recimo na leto 2021. Janševa vlada vam je pustila v državni zakladnici devet milijard evrov, podatek iz junija 2022. Tukaj vidite večinoma pozicij, iz katerih je torej revija The Economist, Slovenijo uvrstila na drugo mesto na lestvici držav OECD o učinkovitosti protikriznih ukrepov. 15 takšnih področij je bilo, kjer so nas ocenjevali in Slovenija je bila na drugem mestu. Ravno tukaj se kaže potem zaupanje v to državo, da pelje prave ukrepe in da lahko bi rekel, da iz te krize odhajamo veliki zmagovalci. Vedno v zgodovini, spoštovane kolegice in kolegi, je bila vsaka kriza za umne ljudi nova priložnost, novo upanje. V tej krizi smo to upanje Slovencem, veliki večini Slovencem dali, ne vsem, ampak veliki večini Slovencem in ravno ta rezultat, ko nas je primerjala revija, kaže na to, da se je Janševa vlada, lahko bi rekel, izredno izkazala.

Slika, ki jo pa prikazujem sedaj, pa je ključen problem evropske energetske politike. Slika, ki vam jo prikazujem, je gradnja novih elektrarn na premog, premogovnih elektrarn na svetovnem nivoju. V svetu, v času, ko se Evropa gre po poti zelene preobrazbe, ko govorimo o digitalizaciji, se svet vrti v eni smeri popolnoma drugače. Naši partnerji, ki čakajo na naše slabe politike, govorim seveda na ravni Evropske unije, predvsem Kitajska je v zadnjih 20. letih, tukaj vidite statistiko gradnje novih termoelektrarn na premog v zadnjih 20. letih, Kitajska je inštalirala za 943 gigavatov novih termoelektrarn. Če to ponazorimo z našo edino termoelektrarno TEŠ 6 je to približno 1570 termoelektrarn, kot je TEŠ 6. Na drugem mestu vidite Indijo, Indonezijo, Združene države Amerike in tako naprej. Nikjer v celoti v tem ne boste videli, res, da ima Nemčija je otvorila, torej je na novo inštalirala nekaj novih termoelektrarn na premog, ampak tukaj vidite ključni problem. Zakaj to govorim? Ko se bomo odločali na evropskem nivoju, ali gremo v radikalno zeleno preobrazbo ali ne, ali bo ta postopna, ali bomo svoje vire pogledali, kateri so naši skupni viri, našli tudi, lahko bi rekel, svojo samozadostnost v tem, potem lahko govorimo, da je naša kritična infrastruktura, v katero spada energetika v celoti, da bo popolnjena z viri in viri, energija kot takšna, še posebej pa električna, ki je univerzalni vir energije, daje izrazito, lahko bi rekel, konkurenčno prednost tudi v Sloveniji.

V Sloveniji, spoštovani kolegice in kolegi,

v zadnjih letih zaradi umnega dela nekaterih ljudi v zadnjih desetletjih na področju energetike imamo relativno dobro strukturo slovenskega energetskega sistema. Tukaj je primerjava z nemškim. Tukaj vidite obnovljive vire energije. Gre za Agencijo za obnovljive vire energije, nemško, to je njihova statistika. Nemčija ima približno več kot 500 TWh lastne proizvodnje. Tukaj v plavem, v tem pravem delu vidite vse obnovljive vire. Zraven v stolpisu vidite strukturo vseh obnovljivih virov, začne se z geotermalno energijo, gre proti vetru, fotovoltaiki in pa v velikem deležu tudi biomase, katero tudi zanemarjamo v Republiki Sloveniji. Zakaj je to pomembno? Pomembno je zato, ker pridemo v Nemčiji do ključnega problema, predvsem krize ali pa višjih cen električne energije in kasneje, ko bom povedal tudi formule za izračun električne energije, ravno s tistim kazalcem, kjer piše KERNenergie. Torej gre za atomsko energijo, predvsem pa pod njim kaže na energijo, torej termoelektrarn na plin. Nemčija za to, da je svoj veliki projekt energije vendar zagnala, je potrebovala veliki feedback, veliko rezervo v stabilnem vir energije in to rezervo, hladno rezervo je ves čas držala na v zadnjem, desetletju je gojila na termoelektrarnah na plin in opuščala je jedrsko energijo. To je velik problem. Po covid krizi je ta ekonomski ciklus danes velik. Povprečje, rasti ali porabe elektrike, vsaj 3 do 5 %.

Vse države okrog nas imajo velik ekonom, torej gospodarski ciklus, industrijski ciklus. Industrija potrebuje ogromne, ogromno energije za našo rast in ključen problem se skriva torej ravno v strukturi nemškega sistema in nemškega, v tem nemškem sistemu termoelektrarn na plin ravno in to je posledica kasneje tudi seveda krize, ki je nastala v Rusiji in krize, ki je nastala v, torej med vojno, med podnapadom Rusije na Ukrajino. Od velika odvisnost, torej Nemčije od zemeljskega plina, predvsem tudi v energetskem elektro sistemu, je vplivala tudi na delno energetsko krizo ali pa dviga cen elektrike na n ravni Evropske unije.

Tukaj je nekaj teh kazalk, kazalnikov, zaradi tega, da si pomagamo kakšne politike izvajati in kje najti prostor pod soncem v tem času. Inflacija je bila v letu 2022 v Sloveniji, trenutno kaže, da bo skoraj, približuje se 12 %. Naj povem, da je bilo v lanskem letu, v istem obdobju, v času 3. Janševe Vlade, ta inflacija 2,1%. Naj povem, da se je v tem času so se cene blaga povprečno povišale za 13,9 %, cene storitev za 5,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 %, poltrajno blago za 3,3 % in za 2,1 % se je torej podražila tudi hrana. Najbolj se je seveda podražil kruh, še posebej po fiasku z odkupom žit, ki ga je storila ministrica za kmetijstvo.

Preden nadaljujem z uvodnim delom, naj povem, da problem, ki inflacije je v velikem delu seveda povezan s cenami goriv in energije, sicer za 36,7 %.

Na koncu pa moram predati priporočila, ki so vezana z omilitvijo posledic inflacije in jih bom kasneje iz klopi nekako opredelil. Gre za pet priporočil. Gre za pet, lahko bi rekel, napotkov izkušenih, izkušenih politikov, ki so vlade volili skozi več semestrov, kako se spopadati z inflacijo, s katere politike izvajati in na podlagi teh politik, da najdemo neko skupno, neke skupne rešitve.

Kot predstavnik Slovenske demokratske stranke, ki je vodila Vlado trikrat, ki je se dvakrat v dveh vladah spopadala z velikimi gospodarskimi problemi, lahko povem, da se, da smo tvorna opozicija, da se zavedamo, da smo vsi na istem čolnu. Zavedamo pa se tudi, da marsikdaj za iskanje najboljših rešitev…

Gospod Breznik, boste zaključil. Zdajle vam dam deset sekund.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za teh vaših deset sekund. Upam, da bo teh deset sekund rešilo tudi našo državo, Republiko Slovenijo.

Spoštovani kolegice in kolegi! Danes želim kar nekaj dobrih razprav, glede na to, da smo pobudniki te seje, zato da najdemo skupne rešitve in potrdimo teh pet priporočil, ki smo jih predlagali v Slovenski demokratski stranki.

Najlepša hvala za vaš posluh.

Hvala lepa.

Saj se vam opravičujem, ampak tako je, čas je potekel.

Predlog priporočila je na tretji nujni seji 16. septembra kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, mag. Nataši Avšič Bogovič.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke, poslanci, pozdravljeni ostali prisotni!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 3. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje. Dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila je v imenu predlagatelja podal poslanec Franc Breznik. Izpostavil je, da je namen vložene zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora in predlaganega priporočila poiskati skupne rešitve v boju proti trenutno visoki inflaciji v Sloveniji. Poudaril je, da so k inflaciji največ prispevale višje cene goriv in energije, in sicer za 36,7 %. Omenil je, da je Vlada sicer predlagala in sprejela določene ukrepe za ublažitev energetske draginje, vendar pa ti ukrepi naslavljajo zgolj ozek krog upravičencev. Predlagatelj za to v predlogu priporočila med drugim predlaga, da Vlada spodbudi Evropsko komisijo k spremembi formule za izračun cen električne energije na evropskem trgu. Predlaga Vladi, da energetski dodatek nameni vsem državljanom ter predlaga, da Vlada zakonsko določene dajatve na vse energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 %. Predlagatelj predloga priporočila Vladi predlaga tudi, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, ter v pomoč vključi vse energente, ki se v Sloveniji uporabljajo za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti.

Predstavnik ministrstva za finance, državni sekretar Tilen Božič, je poudaril, da vlada pripravlja in sprejema ukrepe, ki ne predstavljajo zgolj neposredno plačilo oziroma spodbudo posameznikov. Omenil je znižanje stopnje DDV za vse tiste energente, za katere je to po evropski zakonodaji mogoče, znižanje trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve, omejitev višine marž za pogonska goriva in kurilnega olja ter vzpostavitev regulacije trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Gre torej za komplementarne ukrepe, saj posamični splošni ukrepi zagotovo ne bi dosegli cilja. Predlagana priporočila Poslanske skupine SDS po mnenju Vlade ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov s katerimi se trenutno soočamo. Sprejemanje širokih in neustrezno ciljanih ukrepov bi lahko v trenutnih razmerah visoke negotovosti že srednjeročno delovalo neugodno za ravnovesje in vzdržnost javnih financ ter posledično na splošno blaginjo prebivalstva.

V dolgi razpravi so razpravljavci iz koalicijskih poslanskih skupin podprli mnenje Vlade k predlogu priporočila. Med drugim so menili, da je sprejemanje širokih in neustreznih ciljanih ukrepov, kot so predlagani po posameznih točkah predloga priporočila iz različnih vidikov neustrezno. Poudarjeno je bilo, da vseh državljanov energetska kriza ne bo prizadela na enak način, prav tako tudi, ko govorimo o pomoči gospodarstva, niso vse panoge in vsa podjetja v enakem položaju. Posledično namenjanje energetskega dodatka vsakemu posameznemu državljanu, kakor tudi namenjanje pomoči vsem podjetjem, ne da bi presojali dejansko potrebo po pomoči posamezniku ali podjetju, ni smiselno in ni učinkovito. Glede predloga, da bi se stopnja DDV za vse vrste energentov znižala za 5 %, so prav tako menili, da bi šlo za nepremišljen ukrep, od katerega bi ponovno največjo korist imeli najpremožnejši. Posledica tega ukrepa pa bi bilo tudi manj vplačil v enega najpomembnejših virov državnega proračuna in s tem bistveno manj sredstev za šolstvo, socialo, zdravstvo in druga področja.

Poslanci iz vrst predlagatelja pa so izrazili podporo predlogu priporočila. Med drugim so v zvezi s predlogom, da se energetski dodatek nameni vsem državljanom izpostavili, da je mogoče razumeti trditve Vlade, da je treba pomoč nameniti tistim, ki jo najbolj potrebujejo, vendar pa taki ciljni ukrepi zahtevajo veliko birokracije in pogosto ne učinkujejo optimalno. Poudarjeno je bilo, da je bil pri zadnjem energetskem dodatku izpuščen precejšen segment prebivalstva, na primer zaposleni z minimalno plačo, ki niso prejemniki socialnih pomoči. Energetska draginja in nasploh inflacija pa jih bo prav tako močno prizadela. Glede predloga, da se stopnja DDV za vse vrste energentov zniža na 5 % pa so poudarili, da gre za ukrep, ki ga je v Evropski uniji uporabilo kar nekaj držav članic. V zvezi z mnenjem Vlade in koalicijskih poslancev, da bi tak ukrep pomenil manj nabranih sredstev v državni proračun pa je bilo izraženo mnenje, da bi bila posledica tega ukrepa tudi manj socialnih transferjev, ker bi že ta ukrep olajšal draginjo vsem prebivalcem.

Po razpravi je odbor glasoval o vseh poglavjih predloga priporočil skupaj in jih ni sprejel.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci in poslanke!

Vlada Republike Slovenije je pripravila mnenje o priporočilih v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske blaginje, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagatelji predlagajo pet priporočil, ki se nanašajo na zastopanje interesov Republike Slovenije v Evropski uniji na energetski dodatek, znižanje DDV za vse energente, povišanje zneska pomoči gospodarstvu in kmetijstvu in na odstop od namena spremembe Zakona o dohodnini. Vsa v priporočilih izpostavljena področja so izredno aktualna, zato jim v zadnjem obdobju tudi namenjamo veliko časa in sredstev. Visoke cene energije in nestanovitnost hranijo naraščajočo inflacijo in močno vplivajo na podjetja in potrošnike vključno z najbolj ranljivimi energetsko revnimi. Prihodnost je negotova, zlasti v luči gibanja cen energije ter globalnih in domačih gospodarskih gibanj. Javne finance so v takšnih razmerah zelo na udaru. Po eni strani se še nismo povsem izvili iz primeža javnofinančnih posledic krize covida, ko je, na drugi strani se je že treba soočiti s trenutnimi draginjskimi pritiski in ne preveč obetavnimi gospodarskimi napovedmi, k negotovosti pa prispevajo tudi geopolitične razmere v Evropi in svetu. Vse navedeno je treba upoštevati pri snovanju smiselnih in vzdržnih politik tako na prihodkovni strani, torej na davkih, kot tudi na odhodkih.

Pri pripravi in sprejemanju ukrepov Vlada skuša ravnati odgovorno v korist vseh prebivalcev Slovenije, a tudi z mislimi v prihodnost. V sedanjih razmerah je treba ukrepati hitro in učinkovito, po drugi strani pa ne gre izkoristiti vsega manevrskega potenciala v enem zamahu. Kot rečeno, razmere so negotove, morda in verjetno bo treba na trge in v gospodarstvo poseči še večkrat, zato mora vlada omejen fiskalni prostor, ki se je v zadnjih dveh letih še bistveno skrčil ohranjati za učinkovite in časovno pravilno odmerjene ukrepe v prihodnosti.

V zadnjem času je Vlada v Državni zbor vložila kar nekaj zakonov, ki naslavljajo trenutne draginjske razmere in v veliki meri že upoštevajo cilje, ki so del priporočil, ki jih predlaga skupina poslank in poslancev. To je dobro, saj kaže na skupno zavedanje zahtevnosti situacije in skupnega spopadanja z njo. Vlada je mnenja, da je sicer sprejemanje širokih in ne ciljanih ukrepov, ki bi prinašali koristi najširšemu krogu upravičencev zagotovo lahko všečno, a manj primerno in že srednjeročno lahko neugodno za ravnovesje, finančno vzdržnost in blaginjo ljudi. Pripravljamo in sprejemamo tako ukrepe, ki so namenjeni vsem, a jih pogosto kar nekako zanemarimo oziroma spregledamo, kot pa tudi ukrepe, ki predstavljajo spodbudo oziroma pomoč samo določenim skupinam. Kot primere splošnih pomoči lahko omenim nekaj ukrepov tako na davčnem kot na ostalih področjih. Znižali smo stopnjo DDV na tiste energente, za katere je to po evropski direktivi sploh mogoče. Prav tako smo znižali trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve po evropski direktivi. Omejili smo višino marže za pogonska goriva in po novem tudi kurilnega olja ter ponovno vzpostavili regulacijo trga skupaj z električno energijo in zemeljskim plinom. Tem splošnim ukrepom skušamo komplementarno preko direktnih spodbud, plačil in drugih instrumentov posebej nasloviti še najbolj ranljive oziroma prizadete skupine. V to skupino ukrepov uvrščamo draginjski dodatek in nenazadnje tudi spremembo Zakona o dohodnini, ki preko višje dodatne splošne olajšave in dviga meje dohodka za upravičenost povečuje razpoložljivi dohodek zavezancem z nižjimi dohodki. Sprejemanje samo ukrepov, ki prinašajo koristi vsem je na prvi pogled, kot rečeno, lahko vabljivo, a dejstvo je, da vseh državljanov energetska kriza ne bo prizadela na enak način. Prav tako tudi, ko govorimo o pomoči gospodarstvu, niso vse panoge in vsa podjetja v enakem položaju. Posledično na primer namenjanje energetskega dodatka vsakemu državljanu, kakor tudi namenjanje pomoči vsem podjetjem, ne da bi presojali dejansko potrebo po pomoči posameznikom ali podjetjem, ni smiselno in ni učinkovito. Ob tem velja dodati, da Slovenija k ukrepom na eni strani pristopa samostojno, hkrati pa aktivno, proaktivno, kot polnopravna članica EU išče tudi možnosti za koordinirane rešitve na EU ravni. Vlada vse od nastopa mandata v EU aktivno zastopa interese Republike Slovenije in deluje v njeno korist, pri tem pa sta tako predsednik Vlade kot minister za infrastrukturo dejansko vodilna na tem področju, ker sta strokovnjaka z energetike.

Spoštovani! Vlada je proučila priporočila, ki jih je pripravila skupina poslank in poslancev in v povezavi z vsem do sedaj omenjenim ugotovila, da tako skupno kot posamično priporočila ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov s katerimi se soočamo. Bomo pa tako kot smo do zdaj, k izzivom, ki prihajajo, pristopili preudarno in pripravili ukrepe na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti porabi javnofinančnih sredstev. Vedno bomo imeli pred očmi blaginjo državljank in državljanov, vendar tudi ob misli, da je treba živeti ne samo danes, ampak tudi jutri.

Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno stališče Vlade.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svobode, zanjo mag. Miroslav Gregorčič. Izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, Gregorič. / oglašanje iz klopi/ Si bom zapomnil. Hvala za…

Spoštovani podpredsednik!

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani minister Kumer, drugi predstavniki Vlade.

Poglabljajoča se energetska kriza in draginja sta v stisko pahnili že številne prebivalce v Sloveniji, enako velja za podjetja in tudi kmetijstvo. Na polju stisk pa populizem posebno dobro kali in tega se zaveda tudi predlagatelj izredne seje, Poslanska skupina SDS. Če se je seja matičnega delovnega telesa izkazala kot dobrodošla z vidika izmenjave stališč in mnenj, se človek vendarle ne more znebiti vtisa, da so predlagatelji pri pripravi svoje zahteve nekatera dejstva enostavno prezrli. Med njimi naj v ospredje postavim predvsem dejstvo, da vlada že več mesecev sprejema povezane, med seboj dopolnjujoče se ukrepe. Ti že vsak zase kažejo svojo pomembnost, gledani v celoti pa pokažejo pravo sliko in prispevek k doseganju vladnega cilja oblikovati predvidljivo in varno okolje za potrošnika, gospodarstvo in državo ter zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energenti. Osrednji del zahteve za izredno sejo je predstavljalo pet priporočil, ki so bila, kot ste že slišali na matičnem odboru, prav vsa zavrnjena. Pa temu morda ne bi bilo tako, če predlagateljev pri njihovi pripravi ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi Se pravi, ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi izvedljivost. Pri tem je najbolj izstopalo prvo priporočilo, ki je vladi, ki je vlado napotovalo k zavzemanjem za spremembo formule izračuna cen električne energije. Na seji matičnega delovnega telesa je Vlada z jasnimi dejstvi utemeljila zakaj kaj takega ni mogoče, potrdila, pritrdila ji je tudi stroka, vendar tu težav ni konec. Priporočilo, o katerem je na izjemno poenostavljen način z besedo formula predstavljeno izjemno kompleksno vprašanje, je namreč nepošteno do državljank in državljanov. Ob pogovorih o čudežni formuli se lahko ustvarjajo napačni vtisi in vznikajo pričakovanja, ki nimajo nobenih realnih osnov. Dajati laični javnosti upanje, da je možno s preprosto spremembo neke domnevne formule praktično z enim zamahom magično zamejiti cene električne energije in tako z enim zamahom odpraviti tudi vse težave in končati vso bedo, ki jo draginja prinaša, je neresno, neodgovorno in tudi brezčutno. Podobno zavajajoče je tudi priporočilo, v skladu s katerim naj bi energetski dodatek namenil vsem državljankam in državljanom. Ja vsi državljani, so namreč že prejeli svojevrsten energetski dodatek. Pomoč za blažitev posledic draginje je prišla v obliki več ukrepov. Zamejitev cen električne energije in zemeljskega plina in znižanje stopnje DDV z 22 na 9,5 za več energentov sta bili dve najbolj izstopajoči rešitvi, ki delujeta na vse državljanke in državljane, nikakor pa ne osamljeni. Naj naštejem še nekatere. Vlada je ponovno uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest, se začasno odpovedala prispevkoma za energetsko učinkovitost in zagotovila najnižje možne trošarine za gorivo. Ohranjajo se pa tudi znižanje trošarine za električno energij. Vse to državljanom pomaga prebroditi draginjo, ki se poraja iz energetske krize. Prav povedano ovrže očitke predlagateljev, da ukrepi za blaženje energetske draginje ne naslavljajo celotnega prebivalstva, temveč zgolj ozek krog upravičencev, ne ukrepi tangirajo vse prebivalce, socialno najšibkejši pa so zgolj deležni dodatnih pomoči, ki jim zaradi njihove ranljivosti tudi pritičejo. Vlada skrbi tudi za pomoč podjetjem in aktivno sodeluje s stroko. Za področje gospodarstva, denimo delujeta dve problemski skupini in dve gospodarski koordinaciji, ki združujejo tako predstavnike zbornic in združenj kot ekonomske strokovnjake in predstavnike energetskih podjetij, ki pretresajo probleme in skupaj iščejo rešitve. Enako aktivno pa je Vlada vključena tudi v iskanje rešitev na evropski ravni. Naj spomnim, 15. slovenska vlada, ki jo vodi doktor Robert Golob, je mandat nastopila 1. junija letos. Premier se je skupaj z ministrsko ekipo prioritetno lotil omilitve posledic energetske in prehranske draginje. Prve pobude z njegove strani so bile na zasedanju Evropskega sveta izražene že istega junija. Ko so julija ministri Evropske unije sprejemali koordinirane ukrepe za zmanjševanje odjema plina, je to vključevalo tudi rešitve, ki jih je predlagala prav nova slovenska vlada.

V drugi polovici avgusta je Republika Slovenija Evropski komisiji in državam članicam posredovala non paper, v katerem je predlagala rešitve na EU nivoju za poglabljajočo se energetsko krizo. 9. septembra letos je potekalo izredno zasedanje ministrov za energijo in ministru Kumru je tedaj uspelo v končni dokument vključiti vse bistvene zahteve Slovenije. Ko je evropska komisija 14. septembra predstavila svoje predloge za ukrepanje na trgu z električno energijo, je bilo jasno, da so v njih prepoznana in upoštevana tudi slovenska prizadevanja. Vlada torej še kako aktivno počne tisto, kar je v danih razmerah od nje tudi edino logično in pričakovano, na eni strani zastopa interese Republike Slovenije in v njenem imenu išče možnosti za koordinirane rešitve na evropski ravni. Na drugi strani pa se zaveda, da ta prizadevanja niso dovolj in da je treba vzporedno že pomagati, in to na premišljen, ciljan, strukturiran in ažuren način. Če ukrepi ne bodo ustrezali vsem tem postavkam, ima vse skupaj namreč lahko jalov učinek. To, da so ukrepi začasni, ne pomeni, da so lahko za to nedodelani in nepremišljeni. Kot takšni imajo namreč lahko posledice, ki bodo vse prej kot začasne. Pri všečnih predlogih za ukrepe je treba biti zato previden in v mislih ne imeti le koristi, ki bi jih posamezni ukrep eventuelno lahko prinesel kratkoročno, temveč ga ob obilici preudarnosti umeščati tudi v širši kontekst. S tem v prvi vrsti mislim na njegov vpliv, na ravnovesje in vzdržnost javnih financ. Če se te porušijo, bo to prizadelo ta iste ljudi, ki so uživali v ugodnosti od nekega nepremišljenega ukrepa.

Kaj smo torej naredili z njim? V Poslanski skupini Svoboda zato trdno stojimo za vsem početjem vlade in pristop, ki ga je ta ubrala, ocenjujemo kot edino primeren. Prepričani smo, da se bo vlada še naprej ažurno odzivala na dogajanja in pripravljala ukrepe podobne sedanjim, s katerim se bremena draginje na eni strani pravično porazdeljujejo, na drugi se ob tem ne zanemarja učinkovite porabe javno finančnih sredstev. Vse povedano je dokaz, da je Slovenija daleč od neme opazovalke dogajanja. Za proaktivnost te vlade nam torej ni treba skrbeti. Dejstvo, da so bila priporočila zavrnjena, se nam zato v nobenem pogledu ne zdi usodno. Za vsa izvedljiva priporočila pa smo tako poslanci Svobode kot predstavniki vlade vedno odprti, kar navsezadnje dokazuje tudi srečanja na najvišji ravni, na katerih sodeluje tudi opozicija.

Hvala za pozornost.