Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane ministrice in ministri, gospe in gospodje!

Začenjam 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Urška Klakočar Zupančič, Tereza Novak, Teodor Uranič, Janja Sluga, Jože Tanko, Bojan Podkrajšek, Tomaž Lisec, Anja Bah Žibert, Franc Rosec, Janez Janša, Katarina Štravs, mag. Tamara Kozlovič, Dušan Stojanovič, Andreja Kert od 17.30 dalje.

Na sejo so bili vabljeni predsednik Vlade, ministrice in ministri ter generalna sekretarka Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnik Državnega sveta k 8., 9., 10., 11., 13. in 29. točki dnevnega reda, gospod Borut Sever, direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, k 30. točki dnevnega reda, predstavnik Sodnega sveta k 31. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 16. septembra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 2. seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda smo v poslovniškem roku prejeli pisne prijave 35 poslanskih vprašan. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade oziroma ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bo vprašanje uvrščeno na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslansko vprašanje mu bo postavili Franc Breznik, SDS.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predsednik Vlade dr. Robert Golob!

Kot vam je znano, je Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, dne 30. avgusta 2022 poslalo dopis z naslovom zadeve Posredovanje naslova za sprejemanje obrazcev podpore eni kandidatki dr. Nataši Pirc Musar, in to Državnemu zboru, vsem upravnim enotam Republike Slovenije, tudi Ministrstvu za zunanje zadeve in ostalim ministrstvom, s priloženim zahtevkom volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da se eni kandidatki, ki je zbirala podpise obrazce podpore svoji kandidaturi, postavi dobesedno v privilegiran položaj. Po javni objavi zgoraj navedenega dopisa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, so v začetku septembra sledili številni očitki, da ministrstvo za volilni štab dr. Nataše Pirc Musar in z njo dela nedopustno kampanjo, jo postavlja v privilegiran položaj. S kritiko se je odzvala na javljanja tudi kandidatka dr. Nina Krajnik, o tem so se odzvali tudi v stranki Resnica in zahtevali, da v upravnih enotah in nekaterih zavodih objavijo naslov za oddajo podpore tudi za njihovo kandidatko. Ob tem se je odzval tudi Ivo Vajgl, ki je prav tako zbira v tistem času podpise volivcev za predsedniško kandidaturo. Omenil je, da gre za nenavadno početje v predvolilni kampanji, v kateri bi morali imeti vsi kandidati zagotovljene enake možnosti in bi morali biti enako obveščeni. Po njegovi oceni je bil namen pobude volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da bi imeli v postopku prednost pred drugimi kandidati, kar je izredno moralno sporno početje. Kot nekdanji dolgoletni diplomat in zunanji minister se ne spomni, da bi zahteva o objavi naslova kandidata kadarkoli prišla na diplomatsko predstavništvo.

Potem se je zgodilo, Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 15. septembra 2022, sprejela predlog o odpoklicu veleposlanika v Združenih državah Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema Ministrstva za zunanje zadeve. Ob tem naj navedemo, da tudi predsednik Republike Slovenije z namero Vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je s tem, ko se ni posvetovala o odpoklicu s predsednikom Republike Slovenije, neposredno kršila Zakon o zunanjih zadevah. Še najbolj nenavadno pa je, da je o tem javnost obvestil tudi predsednik republike gospod Borut Pahor, kar je res sila nenavadno. Torej gre za odpoklic vrhunskega kariernega diplomata s petindvajsetletnimi izkušnjami, ki je vedno in povsod ravnal v prid Republike Slovenije.

Zato vas kot predsednika Vlade sprašujem:

Ali drži informacija, da je bil veleposlanik le žrtev vaše politične trgovine, da ste vaši kandidatki gospe Marti Kos ponudili položaj veleposlanice v Združenih državah Amerike, če se umakne iz tekme za predsednika Republike Slovenije?

Zakaj se torej niste o odpoklicu posvetovali s predsednikom Republike Slovenije, kot to veleva zakon?

Najlepša hvala za odgovor, gospod predsednik Vlade.

Gospod predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Hvala za vprašanje. Bom začel na koncu. Vaša trditev, da naj bi bilo to kakorkoli povezano z našo bivšo podpredsednico Marto Kos, je popolna laž in insinuacija, ki nima nobene osnove v ničemer.

Kar se pa tiče samega odpoklica veleposlanika, po vseh informacijah iz Ministrstva za zunanje zadeve in tudi s strani mojih svetovalcev v kabinetu jasno izhaja dvoje: zakon ni bil kršen na nobeni točki in ministrica se je ustno posvetovala s predsednikom, preden je dala gradivo na Vlado. O tem bosta onadva sama razčistila, kdo je tisti, ki tu zavaja javnost. Jaz o tem ne morem presojati, ker nisem bil zraven, ko sta se onadva posvetovala. Vendar, bolj pomembno od tega – postopek, po katerem je bil veleposlanik Kajzer razrešen, je natančno enak dvema postopkoma v zadnjih desetih letih, to je v mandatu predsednika Pahorja, v katerem sta bila razrešena dva druga veleposlanika. Vsi postopki razrešitve do sedaj v zadnjih desetih letih so na MZZ, na Ministrstvu za zunanje zadeve, potekali na enak način.

Samo še dve besedi o tem, s čimer ste začeli. Verjetno je vsakomur jasno in tudi vam, da ne v Gibanju Svoboda ne v stranki SD, nimamo nobenega interesa promovirati eno kandidatko, ki ste jo vi omenjali za predsednico države, ker imamo na koncu svojega, skupnega kandidata, ki bo v resnici konkurent tej kandidatki. Tako da je ta trditev smešna, politično smešna.

Kar se pa tiče veleposlanika. Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem, bi moral vedeti, da mora postavljati vedno na prvo mesto interes države. In če je v postopku zaznal karkoli spornega, bi lahko o tem obvestil svojega predstojnika. Če pa veleposlanik v Združenih državah misli, da njegov predstojnik ni Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak predsednik vaše stranke, potem pa res mogoče ne pozna Zakona o zunanjih zadevah. Hvala.

Gospod Breznik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik Vlade.

Tudi jaz bom začel od zadaj, kjer ste vi končali. 45.a člen Zakona o zunanjih zadevah govori o dokumentih Ministrstva za zunanje zadeve. Taksativno so tukaj omenjene diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, ki so namenjena izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Bodimo pa sedaj pozorni na 3. člen tega zakona, ki govori: »dokumente,« še enkrat ponavljam, »dokumente iz prvega odstavka tega člena se lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije.«

Spoštovani predsednik Vlade, gospod Janez Janša je funkcionar Državnega zbora, gospod Janez Janša je dolgoletni član Odbora za zunanjo politiko. Odbor za zunanjo politiko sprejema najbolj pomembne dokumente, tudi Ministrstva za zunanje zadeve. To je prva zadeva.

V drugi zadevi, gospod Kajzer, ki je bil odpoklican, lahko bi rekel, kar čez noč, brez resnih dokaznih postopkov, ki veljajo v pravni državi. Z ničemer ni kršil Zakona o zunanjih zadevah. Zakon izrecno govori o dokumentih, v ta depešni sistem, kot veste, je bila vrinjena informacije javnega značaja.

In zdaj se vračam na začetek vašega odgovora. V tranzicijski levici iz dneva v dan spreminjate favorizirane kandidate za predsednika države kot takšnega, zato seveda zdaj vidim, da je gospa Pirc Musar tudi na odstrelu, pripravljate novega.

Želim samo še enkrat odgovor na jasna vprašanja:

Ali je to prestižno mesto veleposlanika v Združenih državah Amerike del vaše vezane politične trgovine?

Po vseh postopkih, ki so šli mimo predsednika države, mislim, da je vaš namen jasen. Zato bi prosil še enkrat vaš odgovor na to vprašanje. Najlepša hvala.

Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Jaz ne vem, kako naj bolj jasno povem to, kar sem že prej povedal, da je taka trditev, povezana z Marto Kos, čista laž ali pa insinuacija. Nobenih dogovorov, še huje, o tem nisem niti razmišljal, ne jaz ne kdorkoli v Svobodi. Nikoli. Jaz vam bolj jasno ne morem odgovoriti, pa me lahko še tretjič vprašate isto, ampak bolj jasnega odgovora ne morete dobiti.

In trditev, po kateri je predstojnik veleposlanika v Združenih državah katerikoli poslanec in funkcionar, in da lahko depešni sistem uporabimo ali zlorabimo za to, da obveščamo kogarkoli od funkcionarjev, ta je pa res tako zelo raztegnjena interpretacija zakona in predvsem pravilnikov, ki veljajo na zunanjem ministrstvu. Ampak okej, smo videli že marsikdaj raztegnjeno tolmačenje zakonodaje in me ne čudi, če boste tudi v tem primeru na tem vztrajali. Ampak jaz verjamem v pravno državo. In ker verjamem v pravno državo, verjamem, da se o tem, ali je bil zakon kršen, ne bo odločalo tukaj, še najmanj med nama dvema, ampak da bo o tem odločalo sodišče. In verjamem, da bo odločilo pravilno.

Kolega Breznik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica.

Iz odgovora je razvidno, da se predsednik Vlade se ne zaveda nalog demokracije, predvsem pa institucije, kakršna je Državni zbor. Vsi poslanci in poslanke imajo dostop do najstrožjih podatkov, skoraj, te države.

In še nekaj, obljubili ste, da boste pripeljali svobodo, ampak ne svobodo iz leta 1991, ampak po vsej verjetnosti tisto svobodo, o katerih je govoril v Moj ata, socialistični kulak gospod Malek: Zdaj je treba paziti, zdaj je svoboda. In tudi pod to svobodo imamo visoko inflacijo, kot takrat, tudi pod to svobodo kmetom jemljete na silo žita, tudi pod to svobodo bomo imeli zdaj redukcijo elektrike in tudi pod to svobodo, kot tisto takratno, smo imeli veliko krizo …