Spoštovani kolegice in kolegi! Začenjam 5. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Teodorja Uraniča nadomešča Tamara Vonta, Franca Rosca nadomešča Alenka Helbl, Bojana Podkrajška nadomešča Zoran Mojškerc in Martina Marzidovška nadomešča Mateja Čalušić, Predraga Bakovića pa nadomešča Damjan Zrim.

Besedo predajam dr. Čadonič Špelič, predsednici Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo v nadaljevanju vodila skupno sejo odborov.

Hvala lepa za besedo.

Dobro jutro! Lepo pozdravljeni vsi prisotni, torej članice in člani Odbora za kmetijstvo in Odbora za infrastrukturo ter predstavniki vlade!

Za Odbor za kmetijstvo imamo dve pooblastili, in sicer: Danijel Krivec nadomešča Tomaža Lisca in Jožef Jelen nadomešča Franca Rosca. Drugih opravičil nismo prejeli.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda.

Ker do začetka seje nismo dobili predlogov za spremembo dnevnega reda, bomo obravnavali 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA SKUPINE POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI DEVETEGA ODSTAVKA 56. ČLENA ZAKONA O VINU, TRETJEGA ODSTAVKA 79. ČLENA IN 77.C ČLENA V ZVEZI S 17.B ČLENOM ZAKONA O GOZDOVIH IN ČETRTE TOČKE TRETJEGA ODSTAVKA 60. ČLENA TER ČETRTEGA ODSTAVKA 64. ČLENA V ZVEZI Z ENAJSTO TOČKO PRVEGA ODSTAVKA 64. ČLENA ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU.

Kot sem že prej rekla, glede na to, da ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, predlagam, da preidemo na razpravo oziroma da začnemo s to točko dnevnega reda in sicer, da tako s to točko dnevnega reda tudi določimo dnevni red.

Glede na to, da ste vse gradivo že sprejeli in sicer, to je zahteva za oceno ustavnosti za dne 16. 5. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 31. 8. 2022 in mnenje Vlade z dne 15. 6.

Predlagam, da preidemo na razpravo in sprašujem ali želi kdo od vabljenih na sejo, ki so: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, besedo?

Pred sabo imam in jih še enkrat pozdravim, oboje predstavnike ministrstva. Imamo, najbrž tudi predstavnico pravne službe? Ne vidim.

To se pravi, da sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Zaradi tega sprašujem, ali kdo od članov Odbora za kmetijstvo želi razpravljati?

Mislim, da se je k besedi prijavil Jožef Hrovat. Izvolite! Ja, Jožef Hrovat, ja. / oglašanje iz ozadja/ / smeh v dvorani/ Horvat, se opravičujem.

Hvala lepa.

Lep pozdrav spoštovani predsednici, kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade!

Ob tovrstnih temah običajno poslanke in poslanci glasujemo za mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Danes sem tukaj v nekoliko drugačni vlogi, ker sem pred tremi leti, se pravi leta 2019, bil skupaj z mojimi kolegi iz Poslanske skupine NSi sopodpisnik Zahteve za oceno ustavnosti kar treh zakonov: Zakon o vinu, Zakon o gozdovih in Zakon o Triglavskem narodnem parku.

Kako smo takrat razmišljali? Razumite tudi moje razmišljanje kot nekoga, ki prihaja iz podeželja in so mu predvsem Zakon o vinu, Zakon o gozdovih zelo blizu, morda nekoliko manj Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki pa je v vsakem mandatu najmanj dvakrat, trikrat na dnevnem redu. Torej, da vam ne jemljem vašega dragocenega časa. V zakonu o vinu je določeno, da se lahko z globo od 650 do 6 tisoč 500 evrov kaznuje vsaka fizična oseba, manjši pridelovalec, to je manjši vinogradnik, ki obdeluje od 0,1 hektarja do enega hektarja vinograda ali izpolnjuje druge alternativno naštete pogoje največ 10 tisoč kilogramov grozdja ali 8 tisoč litrov vina. Tudi če pridelka grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov ne trži, če kot proizvajalec do 20. novembra ne prijavi celotnega pridelka in produktov pridelave iz tega pridelka, četudi je namenjen samo za lastno uporabo.

V enem stavku: če ne prijavite, zdaj je čas trgatve oziroma smo v zadnji fazi, če do 20. novembra mali vinogradnik ne izpolni te prijave, ki gre zgolj za neko evidenco, potem lahko dobi tudi do 6 tisoč 500 evrov kazni, od 650 do 6 tisoč 500.

In ko smo podpisovali to Zahtevo za oceno ustavnosti, smo zapisali, da ocenjujemo, da je glede na to, da prijava pridelka po teh določbah zakona nima prav nobene posebne vloge, ker gre za izpolnjevanje uradniških evidenc in da je kazen torej nesorazmerno visoka. Pojdite zdaj med svoje male vinogradnike in jim povejte, da bodo lahko dobili globo, če do 20. novembra ne bodo prijavili pridelka, da bodo lahko dobili globo do 6 tisoč 500 evrov. Toliko na kratko, Zakon o vinu.

Zakon o gozdovih. Tukaj izpodbijamo določbo, da lahko posameznik, ko izvaja pašo v gozdu, ko to ni dovoljeno z gozdno gojitvenim načrtom, prejme globo od 400 do 800 evrov, pri tem je pa treba izpostaviti, da pojem paša ni definiran niti v Zakonu o gozdovih, niti v kateremkoli drugem zakonu. Tako ni jasno opredeljeno, kakšno ravnanje je prepovedano in sankcionirano, je pa definirana globa. Posameznik tudi ne more vedeti, na kakšen način in koliko časa se dejanja katerekoli živali razumejo pod pašo.

V tem zakonu se izpodbijajo tudi določbe glede nespoštovanja določil o knjigovodski listini, ki mora spremljati gozdne lesne asortimente, ki so naloženi na katerokoli prevozno sredstvo. Globa za nespoštovanje določil o knjigovodski listini je določena na 2 tisoč 500 do 50 tisoč evrov za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ali samostojne podjetnike posameznike, za fizične osebe, ki prevažajo gozdno lesne asortimente brez knjigovodske listine ali knjigovodske listine ne vročijo na vpogled, pa v višini od 3 tisoč, pardon, od 300 do 5 tisoč evrov.

Zakaj se s temi določbami ne strinjamo? Takole smo, takole razlagamo; globe za omenjeni prekršek so po višini identične kakor za sečnjo na črno oziroma kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo, kar pomeni, da je prevoz brez knjigovodske listine oziroma z napačnimi ali nepopolnimi podatki, po teži popolnoma enak prekršek kot sekanje gozdnega drevja brez ustrezne odločbe, ker gre za dejanski poseg v naravo in za okoljsko škodo. Najvišja kazen je tudi več kot štiridesetkratnik, štiridesetkratnik najvišje možne vrednosti lesa, ki se lahko prepelje z enim prevoznim sredstvom.

In še na kratko v zvezi z odločbo, odločbami Zakona o Triglavskem narodnem parku. Tukaj pa izpodbijamo odločbo oziroma določbo, da znaša globa, če posameznik vozi, ustavlja ali parkira motorno vozilo v naravnem okolju Triglavskega narodnega parka, razen če gre za vožnjo, ki je dovoljena na, ki je dovoljena po triinštirideseti točki prvega odstavka 13. člena zakona, od 500 do 3 tisoč evrov, obenem pa se mu lahko zaseže predmet, s katerim je bil prekršek povzročen. Kako utemeljujemo. Vlagatelji zahteve se strinjamo, da mora biti v Triglavskem narodnem parku predvidena omejitev vožnje in parkiranja za motorna vozila, vendar bi morala biti višina globe za takšne prekrške določena sorazmerno z varovanjem javne dobrine in primerljiva z globami za podobne prekrške oziroma bistveno nižja od glob, ki se izrekajo za prekrške, ki v večji meri posegajo v varovane dobrine. Vlagatelji ob tem menimo, da je določilo problematično tudi zato, ker posamezniki niti niso vedno informirani o tem, da se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, saj table z opozorili in obvestilom, kje se nahajajo, niso postavljene po vsem območju.

Toliko na kratko, zakaj izpodbijamo posamezne določbe omenjenih treh zakonov in tudi zakaj bom glasoval proti mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Zdaj še sprašujem, če je kdo od članic ali članov Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljen na razpravo? Ne vidim prijavljenega, za to hvala. Sedaj sprašujem še člane Odbora za infrastrukturo, če kdo od članov odbora želi razpravljati? Ker bomo razpravo imeli skupaj, potem bomo pa glasovali vsak odbor posebej. Ne vidim prijavljenega na razpravo. Še enkrat, ni prijavljenega na razpravo, zaradi tega razpravo na obeh odborih zaključujem. Se opravičujem, gospod Danijel Krivec, vi ste nadomestni član Odbora za kmetijstvo in za infrastrukturo.

Izvolite, beseda je vaša.

Jaz nisem se želel oglašati kaj preveč, ker se strinjam s tem, kar je moj kolega gospod Horvat povedal glede teh dokumentov, ki jih dobivamo in ki so v neki presoji, vendar gre v tem primeru za neke zdravo razumske zadeve, ki jih je kolega Horvat tudi pojasnil.

Zelo zanimiva je tudi utemeljitev pri tej kazni za pašo. Vlada pri tem odgovarja na ta način, da pojasnjuje, da je beseda paša splošno znano dejstvo. Ali veste kaj to pomeni v pravnem pomenu? Da si lahko vsak tolmači po svoje to zadevo in da je splošno znano dejstvo in da to morajo vedeti vsi pretežni - citiram – »Splošna znana dejstva so tista, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe, in sicer ne glede na spol, starost, veroizpoved in tako naprej.« Mislim, če je to v pravnem smislu neka zaveza, potem se je res treba vprašati po zdravju.

Tudi vse te utemeljitve znotraj obrazložitve kako paša škoduje gozdu je milo rečeno za lase privlečena. Pa tudi če ima nekdo plešo je čisto brez veze. To so taki argumenti, ki v osnovni šoli pa v vrtcu ne zdržijo. Tako da se je res treba vprašati glede smiselnosti vseh teh ureditev v zakonu, ki v bistvu nimajo neke resne pravne podlage tudi v primeru Triglavskega narodnega parka in tega omejevanja vožnje v naravnem okolju. To se vsi strinjamo, vendar so te kazni dejansko pretirane in nesorazmerne v primerjavi z ostalimi. Enako velja tudi za vse ostale kazni, za katere je tudi bila opravljena v bistvu ustavna presoja. Mislim, da je v tem primeru pa prvič tudi z moje strani zelo težko, se strinjam, da bi bilo tak dokument kar z levo roko za potrditi pa reči Zakonodajno-pravna služba se strinja. Mislim, da vsaj pri nekaterih zadevah je zadeva preveč, bi rekel, arbitrarna in bo povzročala v nadaljevanju kar veliko problemov.

Če govorimo že o paši, en zelo zanimiv primer. V Posočju, v Trenti še vedno velja prepoved kozjereje pa se kozjereja in ovčereja odvija, še nobene kazni. Sedaj, če bo pa nekdo rekel, okej, sedaj pa Državni zbor spet to obravnaval pa bo nek inšpektor prišel pa bomo celo zgornje Posočje zaprli, ker tam še vedno nek zakon velja iz leta, ne vem, 62, 63, ko so izpraznili Trentarsko dolino. Zakon še vedno velja. Sedaj nekdo to tolmači, da je to paša v naravnem okolju, kjer mora nek gozdarstvo gojitveni načrt določiti kje se bo ovca pa koza po domače pasla. Mislim, da so to absurdi in včasih bi bilo dobro, da tudi vsebino pogledamo. Tu pa še, kot sem rekel, vsaj pri tej paši tudi pravno formalno zadeva ne stoji.

Hvala za vašo razpravo, gospod Krivec.

Gospod Breznik, izvolite.

Najlepša hvala. Jaz lahko samo nadaljujem tam, ko je začel kolega Horvat, nadaljeval kolega Krivec.

Mislim, da je Slovenija s po eni strani birokratsko aroganco z drakonskimi kaznimi tudi v preteklosti uničila marsikatero dejavnost kmetijstva. To, da - samo naj podatek povem… Ko sem jaz bil predsednik Odbora za kmetijstvo smo obravnavali tudi kar se tiče vinarjev, veliko problematik. Slovenija je od same osamosvojitve do danes, lahko bi rekel, se je opustilo približno polovica vseh vinogradov in sedaj se lahko vprašamo na račun česa? Nenormalno kaznovanje glede na bruto družbeni produkt na prebivalca te države glede na povprečno plačo v tej državi, glede na sosednje države, recimo Avstrija, Nemčija in vse ostalo, opuščanje celega dela kmetijstva ravno zaradi takšnih kazni ob enem, po drugi strani, kar je pa pomembno, smo pa ujetniki najcenejše in najbolj nekvalitetne hrane, ki se uvaža v Slovenijo in tudi vin. Slovenija je veliki velika uvoznica vin, več vina uvozimo kot izvozimo. In prihajam iz Slovenskih goric, samo ime še skoraj ostaja tu v Slovenskih goricah, koliko teh manjših vinarjev je opustilo svojo dejavnost, prepustil. Ravno s takšnimi zadevami pa mislim, da jim delamo medvedjo uslugo in da se bo naprej nadaljevalo. Vsak, ki ima malo zdravo razumsko si mora biti danes tu proti in temu nasprotovati. Gre za nesorazmernost kazni glede na minimalno tudi kakšno deviantno dejanje, če se zgodi. Toliko z moje strani.

Hvala lepa.

Za besedo? Mateja Čalušić, izvolite.

Hvala lepa za besedo in pozdrav vsem skupaj.

Na tej točki sem samo želela še delno pojasniti kronološko stanje v bistvu kmetijstva, kaj se je dogajalo. Ne bi rada, da se ljudi zavaja, da se je opuščalo zaradi birokracije v naši državi, ampak se je tudi trend, način življenja spreminjal skozi čas, mogoče ne smemo pozabiti to, kar izhajamo vsi iz domačega okolja. Tako, da ne bi rada poudarila, da je država kriva za to, da so se tudi vinogradi opuščali in na koncu, mislim, da je iz evidenc razvidno koliko kazni, koliko prekrškov je bilo, koliko glob je bilo izrečenih dejansko za prekrške, ki so jih opravljali po Zakonu o vinu, za katere globe govorite danes. Toliko bi res rada, da se ne konstantno zavaja, da dejansko ta globa, ki je predpisana tukaj, ki jo imamo pred sabo, da je prinesla do tega, da se, da se je vinogradništvo začelo opuščati. Toliko z moje strani. In na drugi strani samo še to, da se zavedamo, da nas tudi evropske direktive vežejo na to, da poročamo o pridelkih, o izdelkih, ja, zato, ker moramo vedeti za to, da ohranjamo konkurenčnost na trgu in da siva ekonomija se v bistvu neha, prodaja na črno, vina na črno, to vemo in to se zagovarja dejansko na ta način. Hvala.

Najlepša hvala.

Mislim, da je še gospod Lah želel besedo. Če še kdo želi? Gospod Breznik, bi potem ali bi zdajle kot replika?