Dober dan in dobrodošli na naši 7. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, vabljene, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Sejo začenjam in vas obveščam, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Aleksandra Reberška nadomešča poslanka Iva Dimic, poslanko Terezo Novak nadomešča poslanka Lucija Tacer, poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Jožef Jelena, - Jožef Jelen, pardon -, in poslanko Evo Irgl nadomešča poslanka Alenka Jeraj.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. – in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRAGINJE ZA UPRAVIČENCE DO OTROŠKEGA DODATKA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, na sejo pa so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želijo predlagatelji predloga zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.) Želijo.

Državni sekretar, Dan Juvan.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj, ne bom preveč filozofiral, zakaj je potreben ta zakon. Vemo, da se nahajamo v obdobju draginje. Vemo, da je Vlada pristopila postopoma k pomoči prebivalstvu in ta zakon je zdaj drugi v vrsti, kar ne pomeni morda, da je zadnji, pomeni samo, da je drugi, kjer pa se zasleduje podoben princip kot pri prvemu. Torej gleda se dohodke, bolj podrobno, gleda se dohodke gospodinjstva in pa v tem sklopu se je morda poskušalo v večji oziroma v bistveno večji meri zajeti delovne družine, torej družine, kjer so ljudje zaposleni in se umeščajo v enega izmed teh dohodkovnih razredov, ki jih poznamo pri otroških dodatkih. To pomeni, da bodo upravičenci do tega dodatka tudi tisti, ki prejemajo tisoč 100 in nekaj več evrov neto na osebo v gospodinjstvu. Ti bodo sicer upravičeni do najnižjega dodatka, torej podvojitve najnižjega dodatka, ki ga sicer prejemajo.

Zakon torej predvideva, da se bo v obdobju november, december in januar otroški dodatek podvojil. Torej bodo otroci oziroma njihovi starši prejeli za vsakega otroka znesek otroškega dodatka za prvega otroka dodatno. Amandma je bil danes vložen s strani koalicije, ki je bil tudi predhodno usklajen in ga ministrstvo podpira. To je, da se v pomoč vključi tudi rejnike oziroma otroke v rejniških družinah. To pa zato, ker rejniki prejemajo dodatek v višini otroškega dodatka, kar pomeni, da ne prejemajo odločb, vendarle pa so upravičeni konceptualno do otroškega dodatka, zato bodo tudi oni, sodijo po amandmaju, med prejemnike.

Toliko uvodoma, če bo kakšno vprašanje, pa z veseljem odgovorim.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? (Da.)

Predstavnica Sladjana Ješić, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajnopravna služba je predlog zakona preučila skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravila pisno mnenje. Iz tega mnenja bi izpostavila to nekako bistveno pripombo, ki se nanaša na načelo enakosti pred zakonom, ki od zakonodajalca terja, da bistveno enake položaje ureja enako, razen če za različno obravnavanje enakih položajev obstajajo razumni in stvarni razlogi. Da se torej lahko opravi presoja skladnosti predloga zakona z načelom enakosti, pa je bistvenega pomena obrazložitev in utemeljitev predlaganih rešitev, v konkretnem primeru, predvsem po kakšnem ključu se glede na namen,: ki se s predlogom zakona zasleduje, določi krog upravičencev. Opredelitev namenskosti porabe določenega dodatka pa je ključna za določitev bistvenega razlikovalnega elementa oziroma za razmejitev dodatka po predlogu zakona do drugih dodatkov, ki so določeni v drugih zakonskih, ki blažijo posledice dviga cen življenjskih potrebščin.

Vloženi so amandmaji in opredelila bi se do amandmajev poslanskih skupin koalicije, za katere je treba ugotoviti, da v večji meri sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe, v 2. členu pa je tudi nova vsebina. Kot je že omenil državni sekretar, se krog upravičencev razširja tudi na rejnike. Tukaj gre po mnenju ZPS za vprašanje primernosti ureditve, do katerega pa se ne opredeljujemo.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide? Mag. Peter Požun, izvolite.

Hvala gospod predsednik.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavnika Vlade!

Komisija Državnega sveta ugotavlja, da je glavni cilj zakona omiliti posledice, ki nastajajo zaradi splošne rasti cen in poslabšanja položaja družin z otroci, in da se bo, pravzaprav to ne gre za enkratno zadevo, dodatek bo izplačan trikrat. Posebej pozdravljamo, da bo to izvedeno samodejno že na podlagi odločb o pravici do otroškega dodatka, kajti to pomembno prispeva k debirokratizaciji delovanja državnega sistema in bo zagotovil, da bodo ta dodatek dobili tudi tisti, ki bi morda sicer spregledali to možnost.

Ocenjujemo, da je predlagani zakon ustrezen odziv na razmere, ki se nam dogajajo zaradi povečevanja življenjskih stroškov, pravzaprav vseh prebivalcev v Republiki Sloveniji in to, da danes so dodani tudi rejniki, je seveda pomemben in dober prispevek in k predlogu zakona nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala.

Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o posameznem amandmaju.

Pri 1. členu v skladu z ustaljeno prakso Državnega zbora, je razprava lahko nekoliko širša, po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj.

Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Vidim, da ne.

Zato odpiram razpravo k 1. členu h kateremu imamo predložen tudi amandma. In sprašujem, želi kdo razpravljati? Izvolite, poslanka Iva Dimic. Lahko državni sekretar pred vami dobi besedo?

Izvolite, državni sekretar.

Hvala, nisem hotel skakati v besedo, se opravičujem.

Mogoče bi samo na kratko poskušal odgovoriti na pripombo ZPS v zvezi z enakostjo pred zakonom.

Otroški dodatek, namen otroškega dodatka je pomoč pri preživljanju otroka. Mi ocenjujemo, da draginja vpliva na sposobnost družin, da preživljajo svoje otroke. Hkrati ocenjujemo, da draginja ne prizadene vseh enako, da prizadene tiste z nižjimi dohodki bistveno bolj kot tiste z višjimi in s tem utemeljujem, zakaj smo se odločili, da se potegne nekje črta oziroma se razlikuje koliko se pomaga katerim gospodinjstvom. Toliko morda v obrazložitev.

Hvala.

Hvala.

Izvolite besedo, poslanka Iva Dimic.

Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, predsednik našega odbora in kolegice in kolegi!

Dejstvo je, da bi morali vsi stremeti k temu, da dejansko ločimo to, kar ves čas v Novi Sloveniji poudarjamo, družinsko politiko in pa socialno politiko. Mislim, da je bilo delo, ki ga je zastavil bivši minister, Janez Cigler Kralj, slonelo na tem, da vendarle prepoznamo tisto, kar pomeni pomoč družinam, pomoč otrokom in to so tudi sredstva namenjena izključno otrokom. Otroški dodatek zagotovo je del družinske politike in prav bi bilo, da se tega mogoče tudi pri ukrepih se tega zave.

No, pa če grem malo pokomentirati. Draginjski dodatek se bo po uradni dolžnosti določeval, to kot ste že povedali, torej brez vlaganja vlog. Izplačila bodo v novembru, decembru 2022 ter januarju 2023. Se pravi, da bodo družine nekako prejele trikrat ta draginjski dodatek oziroma bodo upravičene seveda tiste družine, katerih mesečni dohodek ne presega tisoč 144,33 evrov, to je osmi dohodninski razred na osebo, ja, na osebo seveda.

V osnovi, lahko rečem, pozdravljam ta napovedan ukrep, da družinam, ki prejemajo otroške dodatke, se nameni ta draginjski dodatek.

Kar pa me mogoče je pri celotni zgodbi, ki jo ima ta koalicija ali pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapeljane, moram reči, da se mi zdi, da bodo nekatere družine prejele dvojno, izdatno podporo, medtem ko bodo nekatere izpadle iz ukrepov, zlasti družine srednjega sloja, kjer sta oba starša zaposlena, lahko tudi za minimalno plačo.

Bom argumentirala. Že sprejeti energetski dodatek bo namreč prejeli prejemniki denarne socialne pomoči in invalidi v višini 200 evrov za samske osebe, 200 evrov za družine z enim staršem povečan za 118 evrov za vsakega otroka, 314 evrov za dvostarševske družine povečan za 118 evrov za vsakega otroka in 314 evrov za pare brez otrok. To bo to, to je bilo že sprejeto. Sedaj pa to uvajamo. No, in na primeru štiričlanske družine. Štiričlanska družina z 2 otrokoma, kjer starši niso zaposleni in prejemajo denarno socialno pomoč z mesečnimi prihodki od 421,89 evrov na osebo, bo prejela energetski dodatek 550 evrov in draginjski dodatek med 378 in 732 evrov glede na dohodkovni razred. Skupaj torej med 928 in tisoč 282 evri. Štiričlanska družina zaposlenima staršema, kjer prihodek na osebo med 468 evrov in tisoč 104 evri, bo prejela draginjski dodatek med 128 in 310 evri. Razlika med delom in nedelom bo s tem še manjša, stroški hrane in ogrevanje pa so višji za vse. To sem želela prikazati, da dejansko tisti srednji sloj, ki dejansko, ki je delovno aktiven, kar je k sreči delovno aktiven, še vedno, se mi zdi, da je nekako mogoče najbolj prikrajšan pri vseh teh draginjskih dodatkih.

Ob sprejemanju energetskega dodatka smo v Novi Sloveniji že opozarjali tudi na to, da lahko prejemniki denarne socialne pomoči že tako ali tako petkrat na leto zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč v skupni višini petkratnika cenzusa oziroma 2 tisoč 109,45 evra, če sem natančna. Za samsko delovno neaktivno osebo ali največ 5 tisoč 801,05 evra za štiričlansko družino z 2 šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve. Od tega se lahko trikratnik cenzusa, se pravi 3 krat 421,89 evra dodeli za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile, dvakratnik pa na primer za poračun elektrike, nakupa pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje in podobno. Se pravi, da dejansko, še enkrat poudarjam, navedla sem res izračune, ki kažejo na to, da se spregleda delovni sloj, revne zaposlene. Te dejansko s to politiko pomoči v tem draginjskem obdobju se najbolj udari ravno tiste, ki so zaposleni in se jih spodbuja, da res razmišljajo, ali bodo delali za minimalce, bi rekel naš predsednik Odbora, ali pa bodo se zaposlili in poskušali sami preživljati svoje družine.

Mislim, da je potrebno do družin imeti pozitivno naravnanost, da jih je potrebno razumeti, da vendarle so tiste, ki dajejo neko oporo tudi otrokom in socialno seveda tudi so najbolj stabilne z vidika varnosti in preživetja. Se mi zdi, da je potrebno razumeti, da kdor se o odloči seveda za družino, prevzame nase tudi vse, vso odgovornost na svoja pleča. Je pa prav, da država to prepozna in seveda tudi z ukrepi, ki jih bo še verjetno v prihodnje naslavljala, to tudi prepozna.

Ne morem se strinjati s tem, kar ste mogoče v prejšnjem mandatu govorili, da je nezaslišano, da nekdo dobi neko pomoč, če ima več otrok. Se mi zdi, da je tukaj s tega vidika diskriminacija celotne večjih družin, pa ni ni važno čigave so te družine. Mogoče kdo to lahko reče, zato ker sam ne ve kako poteka življenje v taki družini, pa vendarle mislim, da so otroci ta naša prihodnost na kateri Slovenija in svet sloni in zagotovo tudi naša demografija. Pozdravljam to odločitev, da ste vezali draginjske dodatke na otroške dodatke. Zato upam, da se boste to odločili v nadaljnjih mesecih tudi mogoče za velike družine.

Hvala.