Dobro jutro vsem skupaj, spoštovane in spoštovani!

Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da sem za današnjo sejo prejel opravičilo in sicer gospod Janez Janša je upravičeno odsoten. Obveščam vas pa tudi, da na seji kot nadomestni članice in člani sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci: Andreja Živic zamenjuje poslanko Leno Grgurevič in pa Jožef Horvat zamenjuje s pooblastilom mag. Mateja Tonina.

Pozdravljam vse prisotne na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora, včeraj pa tudi predlog Poslanske skupine SDS za širitev dnevnega reda te seje.

Preden prehajamo na glasovanje, mi dovolite nekaj pojasnil in sicer 30. 9. smo s strani Poslanske skupine SDS prejeli zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko, s točko dnevnega reda, ki se glasi poziv k čimprejšnjemu pristopu k podpisu skupne izjave o neveljavnih in nezakonitih referendumih, ki jih organizira Ruska federacija na zasedenih ozemljih. Včeraj, 4. oktobra, torej 2022, pa smo prejeli predlog Poslanske skupine SDS za širitev dnevnega reda z enako vsebino točke, torej z naslovom Poziv k čimprejšnjemu pristopu k podpisu skupne izjave neveljavnih in nezakonitih referendumih, ki jih organizira Ruska federacija na zasedenih ozemljih.

V zvezi s tem vas obveščam, da sem prav tako včeraj 4. 10. predlagatelja zahteve za sklic nujne seje in članice in člane odbora z dopisom obvestil, da sem v roku prispeval svoj podpis pod omenjeno skupno izjavo. Torej predlagan sklep, ki je sestavni del zahteve za sklic nujne seje, je brezpredmeten. Ocenjujem torej, da na podlagi teh spremenjenih okoliščin tudi ni več osnove za sklic nujne seje odbora.

Toliko v pojasnilo, da se izognemo vsebinskim nesoglasjem, sedaj pa sem kot predsednik delovnega telesa seveda dolžan v skladu s 64. členom Poslovnika Državnega zbora dati na glasovanje predlog za širitev Poslanske skupine SDS, z omenjeno točko. / medsebojni pogovor/ Aha, samo da povem, zdaj, o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava, stališče, lahko pa sporočijo poslanske skupine, ki imajo tri minute in pa vi kot predlagatelji, imate pet minut.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zdaj, jaz ne bom dolga, se mi pa zdi prav, da torej še sama opozorim, da smo 30. septembra v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke torej zahtevali sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko in sicer s pozivom, da se čim prej pristopi k Podpisu skupne izjave o neveljavnih in nezakonitih referendumih, ki jih organizira Ruska federacija na zasedenih ozemljih.

Zdaj, vsi veste, ker spremljate to situacijo, ki se dogaja v Ukrajini, med 23. in 27. septembrom so na ozemljih ukrajinskih regij torej potekali referendumi o priključitvi k Rusiji. Referendumi so se zgodili na vzhodu države, medtem ko so potekali oboroženi spopadi v državi. Tako Ukrajina, kot zahodne vlade, kot Združeni narodi, so to potezo takoj zavrnili, ker moramo vedeti, da je glasovanje na teh ozemljih nezakonito po mednarodnem pravu in zato so tudi vsi deležniki povedali, da jih ni mogoče imenovati kot nekakšen resničen izraz ljudske volje.

Zdaj, treba je tudi povedati, da so tudi v Ukrajini, v Kijevu povedali, da so ti, da so ti glasovi Moskve o pridružitvi Rusiji nični in ničvredni. Bela hiša je te referendume označila za nelegalne in za nelegitimne in tudi sporočila, da ZDA ne bodo priznale rusko priključenih območij v Ukrajini.

Zdaj, zakaj smo mi zahtevali sklic nujne seje odbora? Zaradi tega, ker takrat še sami niste podpisali kot predsednik odbora te izjave parlamentov, ki so se, ki so pač sopodpisnice, da tega dopisa pač, da so referendumi neupravičeni in da so, torej tudi niso, da so nezakoniti, niso po mednarodnem pravu, takrat se vi še niste pridružili temu podpisu, kasneje ste se, tako da se vam jaz zahvaljujem za ta podpis. Ste tudi včeraj nam poslali dopis, da so bile neki različni dopisi poslani vam in da ste se za to odločili, da šele 30. septembra, ki je bil tudi rok takrat dan, pač to izjavo podpišete. Tako da jaz se strinjam z vami, da tukaj zdaj ni potrebno, da imamo razpravo na tej točki, glede na to, da je vaš podpis pod ta dopis bil dan.

Bi pa tukaj samo še opozorila, da je pred kratkim zunanja ministrica gospa Tanja Fajon povedala, da je zelo zadržana do vstopa Ukrajine v zvezo Nato. Jaz mislim, da gre tukaj za precej nespametno in nespretno izjavo in moramo vedeti, da je devet držav Ukrajino podprlo v tej nameri in to je izjemnega moralnega pomena, tako da mislim, da bi mogoče v nadaljevanju kdaj lahko razpravljali tudi o teh vsebinah. Tukaj gre za zelo pomembne teme, vezane na ta odbor in seveda na vse, kar se dogaja v mednarodni javnosti v zvezi z vojno v Ukrajini.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Hvala lepa za vašo obrazložitev.

Zdaj, če sem prav razumel oziroma me popravite, ali torej umikate oziroma je ta predlog za širitev dnevnega reda brezpredmeten? (Da.) Potem niti ne bomo glasovali o njem. Torej upam, da smo potem tukaj na tej točki zaključili in zato tudi ne gremo na glasovanje.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU OKVIRNEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER VLADO MALEZIJE NA DRUGI STRANI V IMENU EVROPSKE UNIJE.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 29. 9. 2022 na

podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 13. 10. 2022. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.

Najprej bi prosil predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Marko Štucin.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Torej, gre za prvi dvostranski sporazum med Evropsko unijo in Malezijo. Sporazum vsebuje pravno zavezujoče zaveze, ki so osrednji del zunanje politike Evropske unije vključno z določbami o človekovih pravicah, neširjenju orožja, boju proti terorizmu, mednarodnem kazenskem sodišču, migracijah in obdavčevanju. Znatno razširja obseg skupnega delovanja na gospodarskem in trgovinskem področju kot tudi na področju pravosodja in notranjih zadev. Sporazum prav tako vsebuje določbe za zaščito finančnih interesov Evropske unije. Pomembno bo prispeval k zaključku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. S političnega vidika pa je zelo pomemben korak h krepitvi vloge Evropske unije v jugovzhodni Aziji na podlagi skupnih vrednot kot so demokracija in človekove pravice. Na podlagi sporazuma bo ustanovljen tudi skupni odbor.

Za Slovenijo je ta sporazum seveda pomemben, ker predstavlja neko dodatno priložnost za krepitev vsestranskega sodelovanja z Malezijo, s katero je naše gospodarsko in siceršnje sodelovanje še vedno relativno skromno. V lanskem letu je slovenski izvoz v Malezijo znašal 24 milijonov evrov, uvoz pa 37 milijonov evrov. Slovenija Malezijo sicer diplomatsko pokriva iz Kambre, od letos pa imamo v Kuala Lumpurju tudi konzulat na čelu s častnim konzulom. Nezanemarljiva je tudi podpora, ki jo Malezija in vrsta drugih držav regije izkazuje spoštovanje mednarodnega prava, zlasti pomorskega, vključno s konvencijo Združenih narodov v pomorskem mednarodnem pravu.

Zdaj, kar se tiče samega besedila sporazuma, je bilo usklajeno znotraj delovne skupine Sveta Evropske unije za Azijo in Oceanijo v začetku prejšnjega meseca, na odboru stalnih predstavnikov pa bo obravnavano predvidoma danes, tako da na Svetu EU pa predvidoma prihodnji teden.

3. TRAK (VI) - 9.10

(nadaljevanje) Podpis s strani držav članic je predviden konec novembra, s strani Evropske unije pa bo podpis predviden ob robu vrha EU ASEAN, ki bo potekal 14. decembra 2022. To je to. Hvala.

Hvala lepa. V zvezi s tem odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite, gospod Gregorič.

Dober dan! Mene zanima ene par vprašanj, ampak sicer seveda načeloma podpiram ta sporazum. Prvo je čisto interesantno, kot zanimivost, zakaj se je ta sporazum tako dolgo pogajal. Mislim, zelo dolgo se pogaja. Drugo, zanima me, če se bo v okviru tega sporazuma, ali je tu govora o kakršnemkoli prenosu osebnih podatkov med Malezijo in Evropsko unijo. In tretje, ali to kakorkoli zadeva vizni režim? Hvala lepa.

Še kdo morda? Ja, izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Bilo je govora o gospodarskem sodelovanju med Malezijo in Slovenijo, tokrat zelo oziroma do danes še vedno zelo skromno. Mene predvsem to sodelovanje zanima na gospodarskem področju. Katere gospodarske panoge imajo največ potenciala za okrepitev? In, ali se bo ob podpisu oziroma sprejetju tega sklepa in pravnomočnosti tega sporazuma, se bo tudi kako drugače organizirala slovenska gospodarska diplomacija, da bo pomagala okrepiti gospodarsko sodelovanje? Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Še kdo? Ne. Potem pa bi prosil državni sekretar za odgovore.

Hvala lepa.

Mogoče bi začel na koncu glede gospodarskega sodelovanja. Kot veste, Ministrstvo za zunanje zadeve v Aziji nima zelo razširjene prisotnosti. Mi smo v letošnjem letu prvič napotili, bilo je odprto veleposlaništvo v Seulu. V letošnjem letu smo napotili veleposlanika v Seul. Kar že znatno, moram reči, tudi, če, če gre za veleposlaništvo, ki zdaj ne pokriva Malezije, ampak znatno razbremeni potem naše veleposlaništvo v Pekingu, za katero upamo, da se bo potem lahko bolj posvetilo tudi tem državam, s katerimi je gospodarsko sodelovanje relativno šibko. Zdaj vsak… No, še to mogoče poudarim, mi se trudimo skupaj z gospodarstveniki iskati te priložnosti in razmišljati tudi o tem, kje bi se naša predstavništva še dodatno lahko okrepila in ta del jugovzhodne Azije je zagotovo tisti kjer o tem potekajo, bom rekel, razmisleki. In tudi jaz iskreno upam kot karierni diplomat, da se bo ta del, ta del sveta, ki je bil slabo pokrit do zdaj, da se bo naša prisotnost tam okrepila.

Kar se tiče, ali se bo konkretno sodelovanje okrepilo s podpisom tega sporazuma, to je seveda v tem trenutnem trenutku težko oceniti, ampak vsi ti krovni sporazumi, ki jih Evropska unija sklepa s posameznimi državami po svetu, so seveda priložnost za okrepljeno sodelovanje tudi držav članic. In mi si bomo absolutno prizadevali, da bo to nek nov zagon, ne samo za sodelovanje Evropske unije z državami jugovzhodne Azije, ampak tudi za konkretno promocijo slovenskega gospodarstva v teh državah in konkretno tudi v Maleziji.

Zdaj, kar se tiče viznega režima, kot veste, v bistvu to področje ureja vizni zakonik. Gre za evropsko uredbo. Glede samega sproščanja ali pa lažjih pogojev ta sporazum tega ne ne določa oziroma ne predvideva kakršnekoli drugačne obravnave. Je pa dejstvo, da, tako kot sem že prej rekel, vsak tak krovni sporazum in za Evropsko unijo so tovrstni sporazumi velikega pomena, predstavljajo neko priložnost tudi za povečanje recimo, dajmo reči, gospodarskih poslovnih stikov ne vplivajo neposredno na vizni režim, ampak pozitivno vplivajo na kvaliteto pa izmenjavo stikov.

Mislim, da je bilo vprašanje še glede prenosa osebnih podatkov. Po mojih informacijah ta sporazum tega ne pokriva.

Kar pa se tiče same časovnice. Vsi ti sporazumi, ki jih Evropska unija podpisuje z različnimi državami so zelo kompleksni. Tu gre za interese 27 držav članic. Že sporazum, ki ga Slovenija bilateralno podpisuje z eno tako državo traja, mislim da, že to traja več let. Je treba seveda pač usklajevati stvari. Sedaj, ko pa imamo na eni strani veliko število držav je pa je pa seveda posledica, da to traja še dlje. Težko komentiram sedaj zakaj v konkretnem primeru tako dolgo, ampak bi podal mogoče splošni odgovor, da je to pri tovrstnih sporazumih, da je ta dolga časovnica relativno običajna.

Hvala lepa.