Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je opravičila z današnjega odbora, seje odbora, dr. Vida Čadonič Špelič, imamo pa tudi pooblastilo za zamenjavo poslanca Andreja Hoivika nadomešča oziroma poslanec Andrej Hoivik nadomešča gospo Anjo Bah Žibert. To je zaenkrat to.

S sklicem ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAKONITOST VOLITEV, ENOTNO UPORABO ZAKONODAJE, KI SE NANAŠA NA VOLILNE IN REFERENDUMSKE POSTOPKE ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE TER POŠTENOSTJO IZVEDBE VOLITEV NA REFERENDUMU, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, dne 29. 9., v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano gradivo; zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, pojasnilo predsednika Državne volilne komisije in odziv direktorja službe Državne volilne komisije.

Rok za vlaganje amandmajev je do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora. so sedaj sta bila vložena dva amandmaja Poslanske skupine SDS k naslovu in k prvi točki predloga priporočila. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili za obravnavano točko povabljeni predlagatelj oziroma skupina poslank in poslancev v imenu predlagatelja mag. Branka Grimsa, predsednik Vlade, ministrica za javno upravo, predsednik Državne volilne komisije, direktor Državne volilne komisije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočil.

Želi besedo predstavnik predlagatelja? (Da.)

Izvolite, gospod Grims.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Volitve so eden od temeljev demokracije in zaradi tega je vse, kar je v zvezi z volitvami, izjemno občutljivo. Volitve naj bi bile vedno neposredne in poštene. Zdaj, o tem, koliko so pri nas poštene, bi se dalo zelo veliko razpravljati, danes pa je pred nami naloga, da pogledamo, kako je s formalnim potekom volitev in to v tistem delu, za katerega odgovarja republiška oziroma Državna volilna komisija, kot se imenuje v zadnjem obdobju.

Glede volilne komisije je bilo v zadnjem času zelo veliko polemik, zelo veliko opozoril, predvsem iz tujine, in sicer o njenem nevestnem in neustreznem delu. Najhujše, kar se je zgodilo, je bilo pošiljanje glasovnic v tujino, kjer je prišlo do zelo velikega zaostanka, kar verjetno vsi dobro poznate, tukaj ni šlo za to, da nekaj posameznikov ne bi pravočasno prejelo gradiva, ampak je bilo to na tisoče tovrstnih problemov. Mnogi, ki so hoteli glasovati v tujini, ker je njihova ustavna pravica, - ko govorimo o uresničevanju aktivne in pasivne volilne pravice, opozarjam, da gre za uresničevanje ustavne pravice, - so prejeli gradivo šele po končanem roku, sploh za izvedbo volitev, kar pomeni, da je bilo njihovo zaupanje v pravno državo in Ustavo Republike Slovenije s strani odgovornih na Republiški volilni komisiji izigrano in svoje pravice niso mogli uresničiti. Nekdo bi pač za to moral prevzeti odgovornost in že pač osnoven pregled tudi samih članov volilne komisije je pokazal, da služba, ki jo vodi direktor Dušan Vučko, ni opravila ustrezno svoje naloge. Prepozno tiskanje glasovnic z večdnevno zamudo, pa potem absolutno prepozno pošiljanje glasovnic v tujino sta en del te zgodbe, drugi del je malomarnost pri opravljanju svojega dela, kar se je videlo pri tem, da nekatera sporočila, tudi elektronska, ki so bila posredovana v zvezi z volilnimi gradivi s strani predstavnikov list, ki so sodelovale na volitvah, gospod Dušan Vučko preprosto ni pogledal. Kasneje je rekel, da jih je spregledal, nanašale so se pa na verodostojnost in pravilnost objave pač volilnega materiala oziroma znakov in pa vsega ostalega gradiva, ki je zadevalo volitve. To je seveda nedopustno in že to bi moral biti sam po sebi razlog za odgovornost. Dejstvo je tudi, da je v zadnjem času prišlo v javnost pričevanje o zlorabah znotraj, o nadlegovanju, o šikaniranju znotraj službe in da so službo zapustili zdaj mislim, da že tri ključne osebe, kar je seveda še dodatno opozorilo in tudi razlog za skrb, pa seveda obenem dokaz, da stvari tam niti slučajno niso take, kot bi moralo biti. Zaradi tega je tudi za razrešitev direktorja Državne volilne komisije eden od članov sicer podal predlog, vendar ga je takrat za večino glasov potem Državna volilna komisija zavrnila. Kljub temu se zgodba nadaljuje, in sicer s poskusom, da bi se vse, kar dela Državna volilna komisija, prikrivalo pred javnostjo, kar je še poseben problem, kajti ves smisel volilnih organov je v tem, da delujejo javno, da je možen nadzor javnosti. In tudi zakon, ki določa sestavo in pa oblikovanje potem teles, ki izvajajo naloge na samih volitvah, določa kot temeljno načelo pluralnost, to posebej opozarjam. Pluralnost seveda pomeni zastopanost različnih strank, kako to rešujejo v drugih državah, recimo ena od naših sosed ima silno preprosto rešitev, ki je meni zelo blizu, pa vse, kar se tam ne dogaja. Na Republiški volilni komisiji bi bilo manj problematično, če bi tudi mi imeli v zakonodaji tako rešitev, namreč vsaka lista, ki sodeluje recimo na državnih volitvah, lahko vsak volilni organ predlaga dva člana, se pravi enega člana in enega namestnika, če sem precizen, in to ne glede na to, koliko jih je in nihče o tem ne odloča, ampak avtomatično. Ko si pač predlagan, imaš pravico enega člana, enega namestnika dati. S tem zagotoviš, da je tvoja prisotnost na vsakem volišču, v vsakem volilnem organu ves čas, kadar ta deluje, ker imaš tako člana kot nadomestnega, če pač član mora določene stvari urediti. In ne vem … In ne razumem, kaj se dogaja v zadnjem času z Republiško volilno komisijo, ki čedalje bolj usmerja v to, da se izloča politične stranke, ki so po ustavnem redu in po zakonodaji temelj demokratične ureditve in da noter potem daje prednost, ne vem, ljudem, zaposlenim po upravnih enotah, pa ne vem komu. Zdaj se bom, domnevam, še šel, predstavnike civilne družbe in podobno, to seveda nima več zveze s pluralnostjo, ampak je to čisto navadno zafrkavanje, ker vsak ima neko politično prepričanje in če ti neko politično stranko izločiš zato, da daš noter nekoga in imaš potem - da ne bom … Če bo kdo temu ugovarjal, lahko lepo povem en primer, kaj se je dogajalo in kaj se še napoveduje, da se bo. To je seveda nedopustno, na to so tudi opozorili nekateri, ki so se s tem ukvarjali, recimo nekdanji predsednik Državne volilne komisije Gašper Frantar je predvsem Državne volilne komisije že pred dvemi leti na tovrstne pač predloge se odzval z besedami, da upa, da izgona medijev iz Državne volilne komisije ne bo. Prav tako je zelo zaskrbljujoče to, kar se je dogajalo na zadnjih volitvah, ko so bili dani lepo predlogi, da bi se vse volilne zapisnike poskeniralo in objavilo, kar je popolnoma normalna stvar in to poznajo praktično vse sosednje države v taki ali drugačni obliki in je bilo s temu s strani nasprotovanje. Bi prav rad vedel zakaj? Za telo, ki deluje po Ustavi in zakonu javno zato, ker je njegov temeljni namen transparentnost delovanja in potem ne smeš ti skenirati in objaviti zapisnikov. Najprej je bilo rečeno, bomo pa pol tiste povzetke, zdaj pa še tega ni bilo, kar pomeni, da nekdo nekaj skriva. To seveda potem daje hud madež in utemeljen razlog za sum o legalnosti in legitimnosti volitev. In je treba vedeti, da tak madež potem še kako vpliva na vse, ko gre za interpretacijo in pa delo v naprej. Vse to so razlogi zaradi katerih je bil ta sklic seje po naši oceni nujen, kajti te stvari niso od včeraj. Te stvari so se pač akumulirale kar nekaj časa in ko gre za izvedbo volitev, ko gre za uresničevanje pasivne in aktivne volilne pravice, še enkrat poudarjam, ki je ustavna pravica, ne sme biti prostora za najmanjši sum nepravilnosti. Za tovrstne ekscese, o katerih praktično zadnje čase beremo dnevno, za tovrstne malomarnosti pri opravljanju dela, ko se večjim skupinam ljudi dobesedno odvzame iz malomarnosti možnost uresničevanja volilne pravice, tukaj ne samo, da ne bi smelo biti prostora, ampak za to bi moral nekdo odgovarjati. Tukaj bi morala biti beseda odgovornost prva in zadnja beseda. In zaradi tega tudi predlagamo naslednje priporočilo: Vladi Republike Slovenije v zvezi s postavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katero se bo povečalo nadzor nad delom Državne volilne komisije, ki izvaja volilna in referendumska opravila, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumov,« kar bi moralo biti v demokratični državi samoumevno. Žal glede na navedena dejstva zdaj že kar nekaj časa to ni.

In potem drugo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavile odgovornost članov Državne volilne komisije in službe Državne volilne komisije z njenim direktorjem na čelu v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih, malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije ter s tem nepopravljive škode zaradi padca zaupanja v institucijo.«

Ti dve priporočili glede na navedena dejstva so utemeljene, so potrebne, nujne in zagotovo bi koraki v tej smeri vplivali na to, da bi bila večje zaupanje v izvedbo volilnih in referendumskih postopkov in seveda zagotovljena ustrezna javnost dela po eni strani volilne komisije, da nikomur več na misel ne bi prišlo, da nekaj prikriva pred javnostjo, ker je temelj, smisel njenega dela ravno javnost dela, nadzor, pluralnost in pa po drugi strani bi to zagotovo povečalo zaupanje v delovanje države in demokracije kot celote. To pa je eden od temeljnih ciljev družbe, kajti brez tega pogoja v praksi demokracija ne more funkcionirati. Toliko v uvodu. Če je kakršnokoli vprašanje, z veseljem odgovorim.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajnopravne službe, mag. Saši Bricelj Podgornik.

Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog priporočila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Pripombe, ki smo jih navedli v mnenju pa so upoštevane z vloženima amandmajema. Hvala lepa.

Želite besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo?

Gospod Jure Trbič?

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci!

V Sloveniji pravni okvir za neodvisno, nepristransko in javno delovanje Centralne volilne komisije določajo Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt, Zakon o volitvah v Državni zbor in drugi zakoni ter predpisi s področja volilne zakonodaje. Zakon o volitvah v Državni zbor jasno določa tudi pristojnosti Državne volilne komisije kot neodvisnega organa, sestavo tega in imenovanje vse v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je postavila Videnška komisija v tako imenovanem kodeksu volilnih zadev. Državno volilno komisijo skladno z zakonom imenuje Državni zbor, sestavljajo pa jo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča. Dva člana in dva namestnika članov Državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Trije člani in njihovi namestniki pa po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank. Zakon sam določa tudi, da strokovne, administrativne in tehnične naloge za Državno volilno komisijo opravlja služba, ki jo vodi direktor, ki ga komisija imenuje. Na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor je bil sprejet tudi Poslovnik Državne volilne komisije, ki ureja samo poslovanje organa. Celotno 5. poglavje tega poslovnika pa je namenjeno zagotavljanju javnosti dela komisije. Glede nadzora nad delom volilnih komisij in nad volitvami Zakon o volitvah v Državni zbor ureja varstvo volilne pravice celo 12. poglavje, zaradi nepravilnosti v volilnih postopkih. V prvi vrsti je s tem določeno sodno varstvo. Zoper odločitev Volilne komisije, ki lahko denimo vpliva na potrditev poslanskih mandatov pa ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor. Dodaten nadzor nad izvedbo volitev je zagotovljen še znotraj volilnih komisij in samih volilnih odborov, kamor skladno z zakonodajo politične stranke imenujejo svoje kandidate. Pluralna sestava oziroma pluralnost kot taka za volilne odbore in volilne komisije je ena izmed ključnih varovalk, ki zagotavljajo zakonitost in poštenost izvedbe volitev. Tako pluralna sestava volilnih odborov odpravlja kakršenkoli dvom o legitimnosti načina izvedbe in izida glasovanja na posameznem volišču. Dodatno se tako zagotavlja še dodaten nadzor, saj predstavniki volilnih strank v volilnem odboru drug drugega medsebojno nadzorujejo pri sami izvedbi volitev. Politične stranke imajo na voljo različne vzvode, ki jih omogoča zakon, lahko imenujejo zaupnike, ki nadzirajo delo teh volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij, lahko imenujejo predstavnike, da nadzirajo delo teh komisij. Vse to povečuje legitimnost volitev in obenem zmanjšuje možnost kakršnihkoli nepravilnosti. Pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij so lahko navzoči tudi zaupniki list kandidatov pa tudi različni opazovalci, denimo predstavniki domačih in tujih organizacij, ustanov, združenj in društev ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem volitev, varstvom človekovih pravic, integritete ali izobraževanja.

Glede odgovornosti predsednika in članov Državne volilne komisije Zakon o volitvah v Državni zbor določa pogoje pod katerimi je dopustna predčasna razrešitev s strani Državnega zbora. Med drugim recimo tudi, zaradi nevestnega opravljanja funkcije, ker pokriva 32. člen. 37. člen zakona določa, da se za postopek razrešitve direktorja službe Državne volilne komisije smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence in se nanašajo na generalne direktorje Direktoratov, razen določb, ki omogočajo razrešitev iz nekrivdnih razlogov. Poleg tega tudi 14. člen Poslovnika komisije določa pogoje, pod katerimi je lahko direktor predčasno razrešen, med drugim, če se pri svojem delu ne ravna po predpisih ali splošnih aktih Državne volilne komisije ali neutemeljeno ne izvršuje njihovih sklepov ali ravna celo v nasprotju z njimi oziroma s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroči organu škodo ali celo, če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo oziroma bi lahko nastale motnje pri delovanju Državne volilne komisije.

Dodajam še, da kot izhaja iz poročila ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu za lansko leto, torej za leto 2021, se volilni proces v Sloveniji ocenjuje kot odprt in svoboden. Dosedanji pregledi o opazovanju volitev s strani OVSE urada ODIHR, ki je urad OVSE-ja za demokratične institucije in človekove pravice, s sedežem v Varšavi in tudi letos pri obisku v Sloveniji so bili pri več deležnikih, pri več organih in so ugotovili, da je zaupanje v institucije, v DVK in ostale, vključene v volitve, visoko. Od avgusta sicer čakamo še na uradno poročilo, ampak to so njihove ugotovitve.

Tako da, ne glede na navedeno Vlada poudarja, da se je služba Državne volilne komisije po volitvah obrnila na pristojno ministrstvo, torej naše, posredovala svoje predloge za spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje zaradi nadaljnjega izboljšanja volilnih procesov kot takih in v skladu z navedenim bomo bo Vlada proučila predloge te službe, pripravila ustrezne zakonodajne rešitve, če se bo izkazalo, da so te potrebne.

In, za zaključek, da smo jasni, glede na vse navedeno, Vlada priporočil, ki so jih predlagali podpisniki zahteve ne podpira.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Izvolite, predlagatelj.

Hvala.

Glejte, zdaj, ne samo - zdaj bom pa direkten -, ne samo, da ocenjujem dialog službe republiške volilne kot škandalozno, ampak zdaj moram tudi tole mnenje Vlade oceniti kot škandalozno in sramotno.

Tisoči ljudi, državljank in državljanov niso prejeli pravočasno volilnega gradiva in vam se zdi to popolnoma v redu in tam citirate, da je nekdo napisal, da imamo odprte volitve in da je to vse v redu. Tisoči ljudi so bili prikrajšani za uresničitev ustavne pravice in vam se zdi to v redu, sploh se niste do tega opredelili. V službi prihaja do šikaniranja. Kolikor se jaz spomnim, je cela vladajoča koalicija v predvolilnem obdobju govorila o ničelni toleranci do šikaniranja in Vladi se zdi to v redu, vi se do tega sploh niste opredelili. Ko gre za objavo uradnih rezultatov, so dali navodila ven, da se tega ne sme objaviti, da se ne sme ne »skenirati«, da se ne sme, pač kopij narediti in tako naprej, vse v zvezi s solidnimi materiali in vam se zdi to normalno, Vladi se zdi to fino.

Oprostite, to je škandal, to je škandalozno, to, kar ste vi zdajle povedali, je pa sramota in očitno nekaj prikrivate in samo sprašujem, kaj? Ven so šla navodila, s katerimi so izločali iz posameznih volišč predstavnike posameznih političnih strank. To je spet vse dala sama na predlog službe volilna komisija. Za to ni bilo ustreznega nadzora, izločili so nekatere in ne to primerjati s tem, da imajo potem lahko še neke zaupnike zraven. Tisti, ki je član volilnega odbora, odloča v določenih primerih, to vi veste ali pa bi moral vedeti, ni isto in so dali navodila, da imajo, ne vem, prednosten zaposleni iz upravne enote pred predstavniki političnih strank, čeprav zakon določa, da je prvo načelo, načelo pluralnosti in vam se zdi to v redu, vam se zdi to normalno.

To je škandalozno, to pomeni, da imamo Vlado, ki ali noče razumeti volitve ali pa prikriva očitne nepravilnosti in glede na navedena dejstva, ki niso nič novega, o katerih se je veliko pisalo doma in v tujini, moram reči, da gre očitno za drugo. Prikrivate nepravilnosti. Hvala in upam, da nas javnost zdaj gleda.

Prehajamo na razpravo. Predlog ima dve točki, zato predlagam, da se razprava opravi o obeh točkah skupaj. Po o opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali še o obeh točkah skupaj, priporočilo je skupaj, tako da če nima nihče nič proti. Dobro. Odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Gospa Janja Sluga, izvolite.

Hvala.

Zjutraj sem na faks peljala svojega mlajšega sina. On je zdaj bruc, 19 let je star. Ko sem prestopila prag te hiše in je bil star 11 let. In ko me je zjutraj vprašal: »Mami, kaj pa imaš danes v Državnem zboru?« Sem rekla: »Veš, danes je pa seja Odbora za notranje zadeve, zato, ker SDS sklicuje sejo, da se pogovorimo o tem, kaj vse je bilo narobe na državnozborskih volitvah«. Veste kaj mi je rekel sin? 11 let je bil star takrat, »Pa mami, a ne, to oni že ves čas trdijo, po vsakih volitvah?« »Spomnim se,« je rekel, »takrat, ko si ti postala poslanka, je en striček z očali in bradico ves čas ostajal v Državnem zboru in govoril točno to, da volitve niso poštene.« Tole imamo danes, zato sem to povedala. 11 let star otrok vas ima tule noter, 11 let je bil star in zdaj je star 19 in spomni se strička z bradico, mimogrede, to je vaš kolega Tanko, saj vemo vsi, spomni se ga, / Oglašanje iz klopi/ saj, ko boš imel Žan svoje otroke, boš vedel kako je to. Tako, da to je to kar imamo danes in ne vem koliko še izgubljati besed okrog tega, kar počnete, kar počnete v resnici ves čas. Vsi smo seveda spremljali in ja, postopki niso mogoče tekli najbolj gladko, zgodile so se stvari, ki niso bile najboljše, ampak govoriti o tisoče in tisoče, tisoče in tisoče ljudeh, ki niso mogli glasovati, dajte no. Ali ste prebrali številke? Saj so javno objavljene na spletni strani Državne volilne komisije. Vidim, da jih niste prebrali, zato, ker bi to bilo v nasprotju s tem, kar trdite, da nič ni objavljeno, zato niste prebrali. Pa dajmo jih prebrati, te tisoče in tisoče, da bomo vedeli o koliko tisočih se zdaj pogovarjamo.

Na letošnjih volitvah v Državni zbor iz tujine je skupaj glasovalo 14.593 volilnih upravičencev. Vsega skupaj je bilo teh upravičencev v resnici 106.753. Vidimo kak je procent, pa to ne zato, ker bi letos ne mogli glasovati, ne zato, ker če pogledamo zdaj številko, koliko jih je pa glasovalo 2018 od teh 106 tisoč jih je 2018 glasovalo - veste koliko? - ne veste, ker niste pogledali ali pa zato, ker se to ni skladalo s tem, kar ste nameravali danes povedati. 2018 jih je od teh 106 tisoč glasovalo 9.392, tisoče in tisoče, 2014 pa 7.842. Ali ste zdaj razumeli ta podatek? Ali zdaj razumete zakaj je neumnost to kar govorite? In zakaj je neumnost to, kar ste napisali na to priporočilo danes Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zakonitost volitev? Stara lajna, ki jo ve že 11 let star otrok. Zakonitost volitev. Niso bile zakonite, ker seveda niste dobili toliko, kot ste vi mislili, da boste in zdaj je pač treba diskreditirati vse in vsakogar, ki stoji na tej vaši poti, da bi si jo utrli do seveda do oblasti. In to ves čas počnete in sploh ne razumete kako je to škodljivo, ne razumete kako je to škodljivo, da diskreditirate, sejete seme dvoma v vse inštitucije v tej državi, od Ustavnega sodišča naprej. Nobena inštitucija ne deluje tako kot bi morala, vsepovsod je vse narobe, vsepovsod so zarote, nihče nič ne objavi, vsi nekaj skrivajo, vsepovsod je nekaj zadaj. Par dni nazaj sva govorila to o Ustavnem sodišču, zdaj govoriva o Državni volilni komisiji in sploh ne razumete kakšno škodo s tem počnete tej državi in s tem tudi sebi, ne samo drugim. Ali pa razumete, pa to počnete namenoma. Se bolj nagibam k tej drugi možnosti. In ja, seveda, bilo je marsikaj, kar ni bilo najbolj v redu. Verjamem, da ste prejeli tudi pojasnila gospoda Vučka, pa verjamem, da ste jih prebrali, pa verjamem, da jih za to niste citirali, ker se zopet ne skladajo v to vašo zgodbo, tudi to verjamem, da tudi vi prikrivate in skrivate, ker se pač ne sklada s tem, kar tukaj na tej seji počnete in jih ne bom zdaj jaz ubrala, ker nima nobenega smisla, ker je bilo že stokrat vse objavljeno v medijih in je bilo vse javno. In tudi vsa pojasnila glede izračunov mandatov, zdajle si lahko odprete na spletni strani DVK, vse imate gor, vse piše. In vi si direktno izmišljujete vse. Izmislite si neko zgodbo in vaša razprava gre takole v tisto zgodbo in vas ne zanima kaj je res.

Kar se pa tiče izračuna mandatov, zdaj smo te tisoče in tisoče, upam, da obdelali. Kar se tiče pa izračuna mandatov, nič drugače ni bilo kot po vsakih volitvah, obstaja zakonsko določen rok v katerem so rezultati neuradni, obstaja in obstaja z razlogom, zato, ker se v tem času rezultati ponovno izračunajo, ponovno preverijo, še trikrat obdelajo in šele nato potrdijo in šele nato postanejo uradni. In zanašanje na to, da se rezultati že kar pet minut po tistem ko se volišča zaprejo, že kar takšni kot so je pač neodgovorno s strani tistega, ki se na takšne rezultate zanaša, ne s strani Državne volilne komisije, ki je vmes večkrat opozorila, da rezultati še niso uradni. Pa še nekaj morate priznati, ker ste vendarle tukaj že malo dlje, ne mine mandat, da ne pride v to hišo gospod Dušan Vučko in pove, da so roki prekratki. Je povedal, to sem ga jaz slišala najmanj petkrat vsakič. Ampak obstajajo razlogi zakaj so takšni in zakaj niso daljši. In tudi o tem smo se že tudi na tem odboru predhodno pogovarjali in smo povedali kakšni so razlogi, da ne morejo ti roki biti še daljši kot so. Ampak ne moremo pa reči, da gospod na to ni opozoril, ker je. Ne moremo reči, da ni. In zdaj mu obešati razne mobinge in šikaniranje in ne vem kaj, lepo vas prosim. Čisto vse je bilo jasno. Po eni strani trdite, da niso opravili svojega dela, po drugi strani ga pa zdaj tule dajete na pranger zaradi tega, ker je ugotovil kdo od zaposlenih ni opravil svojega dela in je temu ustrezno ukrepal. Zdaj pa zopet to ni v redu, v isti zgodbi ni v redu. Dajte se odločiti kaj bi sploh potem radi. In ja, vaš bivši strokovni sodelavec poslanske skupine, ki je član DVK je seveda zahteval ukrepanje in so demokratično opravili postopek in so glasovali in to je bilo to in tam ste že vse povedali, vse kar ste mu naročili, je tudi on tam povedal, vse. In verjamem, da zelo podrobno, da točno tako kot ste mu naročili, kolikor jaz poznam. Tako da, dajte že nehati sejati zopet to razdiranje med ljudmi, ta nek dvom, da vsepovsod so zarote, da nihče ne dela v tej državi tako kot bi bilo treba in da je vse narobe, ker ni, ni. In volitve so bile zakonite in vse je potekalo tako, kot bi moralo tudi na koncu biti. Če pa se vam zdi, da ne, predsednica naša vam je povedala, odstopite.

Gospod Grims, predlagatelj, izvolite.