20. izredna seja

Državni zbor

10. 10. 2022

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 20. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Današnje seje se ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miha Kordiš, Felice Žiža, Ferenc Horváth, Tamara Vonta, Andreja Kert, mag. Nataša Avšič Bogovič, Dušan Stojanovič, mag. Dean Premik, Miha Lamut, Jernej Vrtovec, ki bo odsoten od 12.30 do 15.30 ure, Jožef Horvat, mag. Bojana Marušič, Predrag Baković, Lenart Žavbi, Robert Janev, dr. Anže Logar, Anja Bah Žibert, Franc Rosec, Zoran Mojškerc, ki bo odsoten od 9. ure dalje, Tine Novak, Lena Grgurevič in sama bom odsotna od 11.30 ure do konca seje.

Na sejo sem vabila predsednika Vlade dr. Roberta Goloba in ministra za finance Klemena Boštjančiča k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 4. oktobra, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika, predlogov za širitev dnevnega reda pa nisem prejela. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Odločamo o dnevnem redu in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 20. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2023-2024, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto dva tisoč 2024 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2023, 2024, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in predlog proračuna Republike Slovenije za leto2024. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo najprej dajem predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Izvolite, predsednik Vlade.

Robert Golob

Hvala lepa predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Danes imamo pred sabo proračun za prihodnji dve leti oziroma rebalans. Načeloma bi morala delati prezentacija, ki je sicer ne vidim, tako da – evo - tisto kar - saj bom govoril ne skrbeti zaenkrat - tisto, kar je pri proračunu za leto 2023, najpomembneje je, da se vsi zavedamo po svoje zgodovinskosti trenutka, v katerem ta proračun pripravljamo. Zgodovinsko, ki ne izhaja iz situacije v Sloveniji, je pa Slovenija v to situacijo močno konstruktivno in dejavno vpletena. Lahko bi to poimenovali situacijo, ki je negotova zaradi vojne v Ukrajini, pa vendar se je ta negotovost začela že bistveno prej. Začela se je še v času leta 2020 s covid krizo, nadaljevala z energetsko krizo, sedaj pa je tudi, zaradi ruske agresije na Ukrajino dejansko ekshalirala do točke, ko lahko govorimo o vsesplošni gospodarski krizi v Evropi, ne samo v Evropski uniji, ampak v celotni Evropi. Ti časi bolj, kot da bi jih iskali izgovore v krizi za to, da ne bi delovali ali pa delovali uspešno prinašajo neverjetno negotovost. Za negotovost obstaja samo eno zdravilo: kako se z njo soočati. Tako da, smo fleksibilni, tako da smo pripravljeni na najhujše in hkrati se obnašamo, kot da bo vse lepo in prav in temu na ta način deluje tudi ta Vlada in na ta način je bil tudi pripravljen ta proračun. Ta negotovost je tako velika, da danes praktično ne obstaja resna finančna institucija pa je to ECB ali pa naš Umar, ki bi bila v stanju podati en scenarij za prihodnje obdobje, zato smo tudi sami izhajali iz tistega temeljnega scenarija Umarja, jesenske napovedi, a hkrati je Umar sam jasno zapisal, da se lahko stvari tudi poslabšajo. Žal si nihče ne upa napovedati izboljšanja, jaz pa bom na koncu, zato, ker samo na način, če smo aktivni in če zremo z optimizmom v prihodnost, potem bomo lahko cilje dosegli in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celotni Evropski uniji in Evropi.

Jaz sam se ne bi spuščal v napovedi, rad bi povedal samo to, da je Umar v svoji jesenski napovedi za prihodnje leto planiral precejšnjo znižanje rasti BDP pa še vedno pozitivno rast na nivoju približno 1,2 % po tem enem scenariju, rast se potem poveča v letu 2024 na 2,6. Slovenija pri takih stopnjah rasti niti približno ne zaostaja rok za Evropsko unijo, kot boste kasneje videli, ampak je v zgornji polovici. Kakšno bo dejansko stanje in koliko se bo dejansko svetovno gospodarstvo hladilo je danes praktično nemogoče povedati, napovedati. Zakaj? Zato, ker se je zgodil v vmesnem obdobju en fenomen, ki ga nihče ni pričakoval in to je kitajsko ohlajanje, Kitajska se je že v drugem četrtletju mimo vseh pričakovanj spustila pot realno, se pravi, ne raste več, njeno gospodarstvo se je začelo krčiti. Ta fenomen nakazuje na to, da je lahko svetovno ohlajanje nekoliko drugačno, kot smo ga tudi zdaj videli in pričakovali v Sloveniji, ni pa nujno, da je slab pokazatelj za Slovenijo in Evropsko unijo. Obstajata dve razlagi, ena je najbolj enostavna, je covid, druga razlaga je pa krčenje nabavnih verig in če bo dejansko do krčenja nabavnih verig se realiziralo na ta način, potem je lahko Evropska unija in v tem primeru Slovenija deležna manjše stagnacije, kot jo danes vidimo.

Tu je en zanimiv graf, ki govori o tem, saj ga verjetno poznate: kdaj so bila ugodna obdobja, kdaj so bila malo manj ugodna obdobja z vidika rasti, in ja, v letu 2021 smo imeli visoko rast, nekateri jo imenujejo, sploh v evropskem prostoru jo imenujejo postcovidni sindrom po domače. Bili smo v stiski v letu 2020 in smo varčevali. V 2021, ko smo se navadili, da stiska mogoče ni tako huda, smo začeli trošiti. Ta potrošnja ni bila samo slovenski fenomen, je bila vse svetovni. Ne bom se spuščal v izraze, ki krožijo naokoli, ampak dejansko se to pozna tudi pri nas. Iz tega grafa je lepo videti, da je sicer v letu 2022 rast v prvi polovici, v prvem četrtletju nadaljevala, v drugem četrtletju je že izrazito padla, padla je zato, ker je padla zasebna potrošnja. In to je ključni razlog in kasneje bomo videli grafe, ki kaže, da se je zasebna potrošnja še dodatno zmanjšuje v nadaljevanju leta in to je tukaj v spodnjem delu, ta spodnji, spodnji, spodnji kaže natančno to, kaj je tisto, kar je padlo in najbolj je padla gospodarska klima zaradi zaupanja potrošnikov. Na vrhu pa imate sektorje, kot so gradbeništvo, so predelovalne industrije, ki so še vedno v pozitivnem trendu, se pa ohlajajo, ohlajajo se zaradi padca zaupanja in to pa ta padec zaupanja izhaja iz tega, ker enostavno vsi ljudi nagovarjamo izključno v negativnih tonih, jaz pa danes nočem nagovarjati ljudi o negativnih tonih, saj jih ne nagovarja k temu, naj trošijo ve. Da seveda je varčevanje potrebno, vendar prihodnost ni ta črna, še posebej ne energetska, pa bom o tem kaj več govoril kasneje, kot se prikazuje, obstajajo rešitve. Prejšnji teden v Pragi so bile tudi sprejete smernice na nivoju Evropske unije, ko bomo se lotili reševati energetsko krizo, vse evropsko in čez 14 dni bo ta rešitev na mizi in ravno zaradi tega me to navdaja z optimizmom, tako kot sem bil v Pragi optimističen, sem danes tudi tukaj, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali.

In veste zakaj? Zato, ker se je našel konsenz na nivoju Evrope, da kako je treba pomagati, na kakšen način je treba poseči na energetske trge in na kakšen način se bo iskalo rešitve za pomoč industriji in prebivalstvu. Te napovedi so še iz septembra in te napovedi zelo jasno kažejo in tista spodnja črta, žal je nemško gospodarstvo, kažejo neverjeten pesimizem v Nemčiji, ampak to je bilo pred napovedjo radikalnega posega nemške vlade na trg s paketom 200 milijard evrov pomoči. Ta napoved se bo obrnila, obrnila se bo iz dveh razlogov, prvič zaradi tega, ker je tak ukrep sicer bil deležen v južni Evropi precej negodovanja, ker si ga nekatere članice ne morejo privoščiti na istem nivoju kot Nemčija, ampak na eni strani bo Nemčija dala neverjetne količine denarja v svoje gospodarstvo, na drugi strani pa, kot

rečeno, energetska kriza se bo začela reševati na pravem koncu. In ker je Slovenija zelo odvisna od nemškega gospodarstva in sploh evropskega gospodarstva, ker so to naši glavni izvozni trgi, zato sem tudi optimist, da bo tudi v Sloveniji, bodo ti efekti se poznali na način, ki bo na nek način boljši od napovedi. Ne bom pa bežal od tega, da so razmere negotove in nepredvidljive in zato je fleksibilnost in naša pripravljenost, da hitro in odločno ukrepamo, ključna in bomo hitro, odločno ukrepali, zato ker nimamo druge izbire. Kar se osnovnih številk tiče, za proračun leto 2023 bom najprej povedal, da pravila, fiskalna pravila so tudi v letu 2023 na nivoju Evropske unije, ne bom rekel odpravljena, ampak zamrznjena, se pravi, ne veljajo Teh fiskalnih pravil se praktično nihče več, bom izpustil namenoma največjo članico, nihče več ne drži in ostali pa iščejo obvode okoli njih. Zato smo načrtno v letu 2023 planirali primanjkljaj, ki je večji od 3 %, planiramo ga na nivoju 5,3 % BDP, za leto 2024 pa ne več. Za leto 2024 smo planirali proračun v katerem smo znotraj fiskalnega okvirja in je proračun, se pravi primanjkljaj planiran na nivoju 2,6 %. Prihodki podobni v obeh letih na nivojih na rekordnih nivojih 13,4 milijard v letu 2023 13,8, v letu 2024, enako tudi odhodki, rekordni v letošnjem letu, v prihodnjem letu 16,7 milijard, leto kasneje 1,5. Še fiskalni okvir, ki vključuje tudi porabo vseh javnih blagajn, kot vidite, v bistvu narašča, kot vidite, državni proračun sicer pada iz leta 2023/ 2024, naraščajo pa odhodki v vseh ostalih, razen pri občinah, ki je planiran enak, medtem ko v pokojninski blagajni narašča in narašča tudi v zdravstveni. Kar nas v resnici navaja k temu, da se bomo morali v prihodnjem letu, tako kot smo že napovedali in kot tudi planiramo, aktivno lotiti obeh reform, tako zdravstvene kot tudi pokojninske, zaradi tega, ker moramo zagotoviti, ker samo na ta način lahko zagotovimo vzdržnosti dveh blagajn. In tudi za naprej ciljni saldo, kot rečeno, v procentih bruto družbenega proizvoda, 5 % primanjkljaja v 2023 in 2,2 v letu 2024. V čem je razlika med enim in drugim letom in kaj je tista glavna posebnost, ki bi jo rad danes izpostavil? Ogromne rezerve. V teh odhodkih, ki so planirani, je predvidenih za milijardo in pol rezerv, od tega 1,21 milijarde samo za namen soočenja z energetsko in draginjsko krizo, večina tega je namenjena gospodarstvu, več kot milijarda. Ali bomo to dejansko potrebovali, bo pokazal čas in uspešnost evropskih reform. Bolj ko bodo evropske reforme uspešne, manj bomo potrebovali iz proračuna. Ampak načrtno smo se postavili na konzervativno stran in planiramo raje rezervo, pa četudi to pomeni, da bomo zaradi tega prebili fiskalni okvir, ker fiskalni okvir je pribit natančno za toliko, kolikor znaša ta rezerva, in čisto nič več. Če rezerve ne bi oblikovali, bi lahko rekli, da smo na 3 % primanjkljaja, ampak bi bilo to neracionalno, negospodarno in v resnici neprimerno, ker bomo potrebovali rezerve za to, da tudi če se nam zgodi najslabše, lahko ukrepamo na pravi način. Poleg te glavne rezerve je še tekoča rezerva v višini 260 milijonov evrov covid rezerv, pa sredstva za pokrivanje škod iz naravnih nesreč, 90 milijonov.

Katera so ključna delovanja? Po svoje pričakovana. Eni boste rekli, nič novega, ampak jih bomo pa ponavljali vsa štiri leta enako. Na prvem mestu zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, gospodarstvo in pa raziskave in razvoj, to so področja, na katerih bo največ investicij in to so področja, na katera bomo usmerjali čim več prostih sredstev, ki jih bomo imeli v proračunu. Kljub temu, da smo v negotovih časih in kljub temu, da oblikujemo velikanske rezerve, ne zmanjšujemo investicij in ravno leto 2023 je investicij predvidenih največ, bistveno več tudi kot je do 2024. Žrtvuje se skoraj za 2,5 milijard investicij na področja, ki so prednostna. Te investicije ne vključujejo ne načrta za okrevanje kot ne tudi skupne evropske kohezijske politike, ki so še dodatna, in ravno ta dva programa v bistvu še dodatno stimulirata in motivirata investicije na področju nizkega zelenega prehoda, razvoja, raziskav, inovacij in pa tudi socialne vključenosti in lokalnega razvoja. Ta graf na desni / pokaže zboru/, bi vas rad opozoril, na levi kaže rast investicij, ki se sicer nekoliko umirja, ampak na desni je pa graf, ki zelo jasno pokaže, kaj se dogaja z našim prebivalstvom. Če smo v letu 2020, in to je ta sivi stolpec poln, občutno in zelo varčevali, smo to v 2021 opustili, spodbudili smo zasebno potrošnjo. Zasebna potrošnja je tista rdeča črtkana na vrhu, spodaj pa kaže upad varčevanja sivi graf. Kaj se dogaja zdaj, v letu 2022? Spet smo zmanjšali potrošnjo in začeli varčevati. V resnici se ljudje obnašamo podobno kot smo se obnašali ob nastopu covid krize, zato ker se pripravljamo na najhuje. S tem samim po sebi ni nič narobe, zaradi tega ker tudi proračun upošteva natančno ta fenomen in ne računa, da bi davčne prihodke ali pa katerekoli druge proračunske prihodke ustvarjali iz povečevanja zasebne potrošnje, ker to na dolgi rok ni vzdržno. Samo še par ključnih investicij. Investicije v zdravstvo, raziskave, razvoj, zeleni prehod, reševanje stanovanjske problematike in tudi kulturne investicije, bom namenoma izpostavil prenovo Drame. Ampak ključne od tega so zdravstvo, zeleni prehod in raziskave, kjer se bodo sredstva najbolj povečala v primerjavi s preteklostjo, zato ker verjamemo, da ravno v času krize je čas za investicije v razvoj. Spopadli se bomo s krizo na pravi način, zato imamo rezerve, ne bomo pa zaradi krize zaustavili razvoja, ker imamo zdaj enkratno priložnost, da Slovenijo ravno zaradi krize dvignemo na višjo raven mednarodne in globalne konkurenčnosti. In to je tisto osnovno vodilo.

Kar se pa tiče optimizma, bom pa tako rekel, vem, da danes marsikdo živi v stiski, in vem, da marsikdo se danes sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. In namenoma uporabim tudi to priložnost, da to ponovno ponovim: ne samo, da bo energentov dovolj, ne samo da so cene že danes regulirane in da se ne morejo zviševati za ključne energente, znane so, nižje so danes, kot so bile avgusta, popolnoma so sprejemljive za vse prebivalstvo in take bodo ostale celo zimo. Nikomur od prebivalcev se ni treba bati, da bo ostal brez energentov ali pa da mu jih bo zmanjkalo.

Kar se industrije tiče, tudi javnega sektorja. Marsikdo od njih se je v zadnjem četrtletju soočil z odpovedjo pogodb, zato ker so se nekateri dobavitelji umaknili s trga; v stiski je, ker ne ve, kje bo dobil električno energijo ali pa plin. In jaz jih tu danes ponovno pozivam, da se vsi tisti, ki so ostali brez pogodb, javijo na Ministrstvo za infrastrukturo, ker imamo zanje poseben program, ampak jih pozivam še javno zaradi tega, ker marsikdo od njih tega ne ve, to velja tako za javne zavode kot za podjetja, tista, ki se še niso oglasila. Kar se tiče prihodnjega leta, pa ponovno dajem javni poziv vsem: ne sklepajte nobenih pogodb do konca leta, se opravičujem, bom ponovil, ne sklepajte nobenih pogodb do konca meseca oktobra. Konec meseca oktobra bo znan nov regulatorni okvir na evropskem nivoju za vse energente, predvsem za zemeljski plin in električno energijo. Do takrat so cene, po mojem mnenju, previsoke in bodo izrazito padle, ko bo ta okvir sprejet, zato ker ta okvir predvideva tudi kapico na plin in najverjetneje tudi na elektriko, posredno, kar pomeni, da se pričakuje znižanje cen napram sedanjim. Zato še enkrat: ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kasneje bolj ugodni in takrat boste tudi vsi v gospodarstvu lahko videli, pod kakšnimi pogoji lahko načrtujete svoje delovanje in v kakšnem obsegu. In so mogoče sedanji občutki in tudi klima prečrni in da je prihodnost, tudi gospodarska, v resnici boljša.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednik Vlade, za to dokaj optimistično predstavitev.

Besedo zdaj dajem ministru za finance, Klemnu Boštjančiču, še za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2023, 2024, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2024.

Izvolite.

Klemen Boštjančič

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Potem, ko smo v tej dvorani pred nedavnim že predstavljali Rebalans proračuna za leto 2022, vam danes predstavljam Predlog sprememb proračuna za leto 2023 in Predlog proračuna za leto 2024. Oba sta bila pripravljena v zelo negotovih razmerah, v veliki meri pogojenih s posledicami vojne v Ukrajini, hkrati pa še vedno ne zaključene krize, vezane na epidemijo covid. Zaradi nepredvidljivega razvoja na energetskih trgih, kar je v veliki meri odvisno od dogajanja oziroma razvoja dogodkov v Ukrajini, se bo osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepletala z ukrepi za blažitev posledic krize Covid in že omenjene energetske krize, ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami.

Drugi razlog za skrb je stanje javnih financ. V letih 2017 do 2019, so bile slovenske javne finance nominalno uravnotežene, ob sicer pozitivni proizvodnji vrzeli, kar je z vidika strukturnega salda v letu 2019 pomenilo rahel strukturni primanjkljaj zaradi zelo ugodne pozicije v gospodarskem ciklu. Leti 2020 in 2021, so zaznamovali protikoronski ukrepi. Z gospodarskega vidika sta ti dve leti popolnoma različni. V 2020 smo doživeli resen upad, leta 2021 pa močno rast, z vidika javnih financ pa sta bili obe leti izredno negativni. Podobno velja tudi za leto 2022, ki ga poleg še vedno prisotnih protikoronskih ukrepov spremljajo posledice vojne v Ukrajini, rast cen energije, hrane, ter posledično inflacija. Ključni problem pri tem niso enkratni oziroma začasni protikoronski ukrepi, kateri učinki se sicer približujejo 5 milijardam in pol, ampak strukturne spremembe predvsem na odhodkovni strani javnih financ. Slednje so zaznamovali predvsem posegi v pokojninsko zakonodajo, ki so dodeljevali dodatne pravice, odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so s predkoronskih 5,5 milijarde v 2019 narastli na letos načrtovanih 6,7 milijarde. To predstavlja 22 % rast v obdobju 2022, 2019 in preko 7 milijard prihodnje leto. Sledijo posegi v zdravstveno blagajno, vezano na financiranje dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Ko se je s prvim marcem letošnjega leta, z novelama zakona o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skrajšalo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca z več kot 30 dni na več kot 20 dni in s financiranjem stroškov izolacije. Če so nadomestila za bolniško odsotnost pred korono stala manj kot 400 milijonov evrov, bodo letos znašala preko 700 milijonov. Zaradi porasta porabe zdravil, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, pa še dodatnih 130 milijonov evrov.

Sprejet je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi z visokimi javnofinančnimi posledicami in brez zagotovljenega vira financiranja. Govorimo o približno 1 % BDP, torej obnov ob njegovi polni uveljavitvi preko 500 milijonov letno. Transferji posameznikom in gospodinjstvom rastejo tudi v času gospodarske rasti. Izstopajo povečanja na področju osebne asistence uvedene v letu 2019, za kar je letos namenjenih že 180 milijonov evrov. Sprejeti so bili številni zakoni z visokimi javnofinančnimi posledicami. Gre za investicije v zdravstvo, šport in kulturo, kar stane približno 250 milijonov letno. Zakon o znanstveni, raziskovalni, investicijski dejavnosti določa obvezno povečanje izdatkov v odstotku od BDP. Zaradi zavez na področju obrambnih izdatkov, se je finančni načrt Ministrstva za obrambo od leta 2019 povečal za 300 milijonov evrov.

Omenim lahko še dodatna zaposlovanja ob nestimulativni zakonodaji, ki ima vgrajena avtomatska napredovanja, višja so tudi vplačila v proračun EU zaradi brexita in visokih prebranih carin, kar letos znese približno 200 milijonov več kot leta 2019. Spomladi je bila sprejeta še zakonodaja, ki znižuje prihodke iz pomembnega javnega finančnega vira dohodnine, zato so se škarje odprle dvojno, tako zaradi bistveno višjih odhodkov kot zaradi posega na prihodkovno stran. Glede na navedeno in upoštevanju kriznih razmer, zaradi katerih bo potrebno tudi v prihodnjih proračunih zagotavljati denar za interventne ukrepe, zgornja meja odhodkov v letu 2023 pravzaprav ne more biti veliko presenečenje. Je pa v tem jasno, da potrebujemo resen razmislek o prioritetah in novem družbenem dogovoru, ki bi omogočil uravnoteženje porabe, ki naj jo financirajo javne finance z davčnim bremenom oziroma davčnim prestrukturiranjem, ki je za to potrebno. Ob tem bodo pomembne tudi strukturne reforme, ki jih načrtujemo na področju zdravstva, zelenega prehoda, digitalnega preboja in z usmeritvijo razvojnih sredstev v tehnologije in povečujejo dodatno dodano vrednost in krepijo slovensko gospodarstvo. Verjamem, da bomo z njimi lahko naslovili izzive, ki sem jih opisal vključno z demografskim problemom in prioritetami iz koalicijske pogodbe. Zagotovo pa pot ne bo lahka, saj živimo v negotovih razmerah, v katerih moramo vzporedno gasiti tudi tekoče požare.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj se zdaj dotaknem še podrobnejših številk. S spremembami Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2022-2024 zvišujemo zgornjo mejo izdatkov sektorja država na približno trideset celih ena milijarde v letu23, leta 24 pa bo nekoliko nižja in sicer 29,6 milijarde evrov. Tako je za leto 23 dovoljena zgornja meja izdatkov državnega proračuna določena na približno 16,7 milijard evrov, za zdravstveno blagajno je zgornja meja 4,3 milijarde, za pokojninsko blagajno je zgornja meja 7,1 milijarda evrov, za lokalne skupnosti pa je zgornja meja izdatkov določena na približno 2,9 milijarde evrov. Za leto 24 je struktura izdatkov po denarnem toku podobno, približno 15,5 milijard evrov za državni proračun, kar pomeni znižanje za 7,1 odstotka v primerjavi z letom 23. Na ostalih blagajnah na lokalni skupnosti pa se zgornja meja izdatkov v primerjavi s prihodnjem letu povečuje, in sicer, 4,6 milijarde evrov za zdravstveno blagajno, 7,6 za pokojninsko ter približno 3 milijarde za lokalne skupnosti. Fiskalne cilje prilagajamo premišljeno, da ne bi ogrozili okrevanja in da bi omogočili zadosten obseg investicij, ki spodbuja gospodarsko aktivnost.

Temu cilju sledita tudi oba predlagana proračuna. Veljavna zakonodaja omogoča povečano financiranje in investicijsko aktivnost občin, ki je podprta tudi z črpanjem sredstev strukturnih skladov in mehanizma za okrevanje in odpornost. Predlagane spremembe odloka za to določajo za 450 milijonov evrov višji obseg izdatkov proračunov občin za 2023 in kar za 575 milijonov evrov za 2024. V pokojninski blagajni se povečujejo izdatki tako, zaradi večjega števila upokojencev kot tudi zaradi uskladitve pokojnin, ki je posledica napovedane rasti plač in pričakovane inflacije, k višanju izdatkov pokojninske blagajne prispevajo tudi obveznosti, ki so bile z zakoni sprejete po uveljavitvi proračunov proračuna za leto 22, njihovi finančni učinki v letih 23 in 24 pa so višji od predstavljenih v zakonu. Na dodatno zvišanje izdatkov pokojninske blagajne bo leto 24 vplival tudi zamik izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj bodo sredstva v višini 65 milijonov evrov za ta namen preusmerjena v zdravstveno blagajno. Zdravstvo je ena od prioritetnih področij te Vlade. Zaradi rasti odhodkov tudi kot posledica obvladovanja bolezni covid-19 je za leti 23 in 24 predvideno proračunsko financiranje v ocenjeni višini 235 milijonov evrov, rast izdatkov zdravstvene blagajne je tudi posledica zakonov, sprejetih v letih 21 in 22, tako se rast odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 23 glede na veljavni odlok zvišuje za 595 milijonov v letu 23, v letu 24 pa za 740 milijonov evrov, kar pomeni, da je zgornja meja izdatkov določena pri 4 milijarde 340 milijonov v letu 23 in 4 milijarde 590 milijonov v letu 24. Čeprav se državna potrošnja nominalno povečuje, njena rast izražena kot delež v BDP tudi v letih 23 in 24 postaja ocenjujemo, da bo pod deležem iz let 20 in 21. V teh letih je delež državne potrošnje v BDP presegel 20 odstotkov, v letu 22 pa bo znašal 19,1 odstotka, medtem ko na ravni EU v letu 23 še vedno veljajo izjemne okoliščine oziroma splošna odstopna klavzula so slovenski Fiskalni svet o obstoju izrednih okoliščin glede na domače fiskalno pravilo ni izrazil enoznačno. Pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2023, 2024 smo upoštevali jesensko gospodarsko napoved Umarja, ki napoveduje ena 1,4 % rast BDP v letu 2023, v letu 2024 pa 2,6 %. Rast zaposlenosti se bo umirila in bo malo pod enim odstotkom, kljub temu pa se bo število brezposelnih zniževalo. Umar v letih 2023 in 2024 pričakuje umiritev inflacije v primerjavi z letom 2022, ko naj bi dosegla 9,8 %. V letu 2023 naj bi predvidena inflacija znašala 6 %, v letu 2024 pa naj bi se znižala na 2,9 %.

Ob upoštevanju, da bo treba v prihodnje financirati ukrepe, povezane z omilitvijo draginje, je vlada v proračunu 2023 rezervirala za ta namen 1,2 milijardi evrov, v Predlogu zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2023 in 2024 pa začrtala pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, to pomeni, da teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih bo z interventnimi zakoni sprejel državni zbor. V letu 2023 bodo z revizijskega vidika v ospredju projekti, podprti predvsem z EU viri iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, ki se v naslednjem letu tudi končuje, hkrati pa bo pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027.

Kar se tiče prihodkov državnega proračuna v letih 2023, 2024. V letu 2023 prihodki načrtovani v višini 1,4 milijarde, kar je 13 % več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki določeni pri 16,7 milijarde evrov oziroma 25 % več kot je bilo sprejeto v proračunu za leto 2023. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je za leto 2023 ocenjen na 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 % BDP. Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde, torej 3,1 % več kot leto prej, odhodki pa v višini 15,5 milijard, kar je 7,1 % manj kot v letu 2023. Primanjkljaj državnega proračuna po državnem toku je za leto 2024 ocenjen na 1,7 milijarde oziroma 2,6 % BDP. Vlada leta 2022 v sprejeti dohodninski reformi ni sprejela nobenih dodatnih ukrepov oziroma davkov, s katerimi bi zapolnila ocenjen 700 milijonski izpad prihodkov v obdobju 2022-2025, zato smo se v luči napovedanih makroekonomskih gibanj in aktualnih tveganj odločili za spremembe dohodninske zakonodaje, s katero bomo popravili nekatere predhodne ukrepe in spremembe. S tem bomo že v letu 2023 zaustavili javnofinančni izpad prihodkov z namenom zagotovitve javnofinančne stabilnosti. Podrobnejši razrez prihodkov državnega proračuna kaže, da za leto 2023 skupaj načrtujemo 10,8 milijard evrov davčnih prihodkov, 562 milijonov nedavčnih prihodkov in 1,8 milijarde evrov sredstev, prejetih iz proračuna EU. Za leto 2024 pa načrtujemo 11,5 milijarde evrov davčnih prihodkov, 553 milijonov nedavčnih prihodkov in 1,5 milijarde evrov sredstev iz proračuna EU. Vzporedno bomo še naprej izvajali tudi administrativne poenostavitve, ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in v smeri večje digitalizacije. Zaradi močnega odboja gospodarske aktivnosti v letu 2021 so številna podjetja ob poračunu v letu 2022 doplačala razliko v akontaciji davka od dohodkov pravnih oseb, kar je po sistemu denarnega toka in načina obračuna tega davka povzročilo visoko rast teh prihodkov v letu 2022. Kljub posledično višjim mesečnim akontacijam za leto 2023 po principu denarnega toka ocenjujemo 2,5 % padec prihodkov iz tega naslova. V letu 2024 ob umiritvi razmer, stabilizaciji rasti cen in približevanju dobavnih verig evropskim trgom znova pričakujemo rast davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer v višini 5,4 %. Ob predvideni umiritvi učinka zadržane potrošnje za leti 2023 in 2024 pričakujemo nižjo rast pobranega DDV. Leta 2023 naj bi se zvišal za 6,2 %, leta 2024 pa za 6,6 %. Na nižjo rast zasebne potrošnje in posledično manj pobranega davka na dodano vrednost kot lani, vplivala povišana inflacija, ki bo vplivala na realno stagniranja razpoložljivega dohodka.

Posledično pričakujemo tudi znižanje okrepljene stopnje varčevanja, ki je med epidemijo močno porasla.

V letih 2023 in 2024 načrtujemo izrazito povečanje prihodkov iz proračunov EU, saj se končuje obdobje črpanja sredstev iz programskega obdobja 2014 do 2020. Prihodki iz proračuna EU bodo v letu 2024 nižji za 17,3 % glede na prejšnje leto, a bodo kljub temu ostali na visoki ravni, torej v višini 1,5 milijard evrov, saj se pričakuje pospešeno črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027 in mehanizma za okrevanje in odpornost. Zato je načrtovana višina prihodkov prejetih sredstev iz EU v letu 2021 še vedno nad njihovo realizacijo, v letu 2022 pa tudi nad veljavnim proračunom za leto 2023.

Kar se tiče odhodkov državnega proračuna, kot sem že omenil, načrtujemo v letu 2023 odhodke v višini 16,7 milijarde evrov, v letu 2024 pa naj bi dosegli 15,5 milijard evrov.

Na področju plač in drugih stroškov dela so prav v času priprave in sprejemanja predloga proračunov potekala pogajanja med Vlado in Sindikati javnega sektorja glede povišanja plač in določenih povračil, povezanih z delom. V predstavljenih proračunskih predlogih smo dogovorjene dvige plač in nekaterih povračil upoštevali.

V celotnih odhodkih predloga sprememb proračuna 2023 predstavljajo izdatki za blago in storitve 6,5 % delež, dosegana je približno 1,1 milijarda evrov. V letu 2024 naj bi ta delež znašal 6,8 %, kar je prav tako približno 1,1 milijarda evrov. Največ izdatkov za blago in storitve v letu 2023 načrtujemo za tekoče vzdrževanje, in sicer 303 milijone evrov, v letu 2024 pa 273 milijonov, od tega več kot polovico pri Ministrstvu za infrastrukturo za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture. Sledijo odhodki za poseben material in storitve, kar vključuje predvsem stroške, povezane z modernizacijo in opremljanjem enot Slovenske vojske ter stroške vodenja železniškega prometa.

V okviru že omenjenih rezerv so zajeta naslednja sredstva: 260 milijonov evrov, načrtovanih v sklopu tekoče proračunske rezerve za namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Zamen spopada z naraščajočimi življenjskimi stroški na podlagi ocen predvidene inflacije so načrtovana sredstva v višini 1,2 milijardi evrov. 60 milijonov evrov je načrtovanih za nepredvidene namene v povezavi s covidom-19. 90 milijonov evrov za prve interventne sanacije naravnih nesreč v okviru programa posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč.

Poleg navedenega so pri Ministrstvu za finance v okviru splošne proračunske rezervacije v višini 180 milijonov evrov načrtovana tudi sredstva za izraz za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027. Sredstva so načrtovana v obliki rezerve, ker v fazi priprave proračuna 2023 poraba teh sredstev še ni opredeljena z izvedbenim načrtom. Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, torej tega programa za leta 2021 do 2027.

Hkrati so pri organu v sestavi Ministrstva za finance, to je Uradu RS za okrevanje in odpornost, načrtovane pravice porabe za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost v višini približno 391 milijonov evrov.

V okviru subvencij načrtujemo subvencioniranje zasebnih podjetij in zasebnikov ter subvencioniranje javnim podjetjem. Namenjamo jih zlasti razvoju podeželja, ureditvi kmetijskih trgov, izvajanju prometne politike in prestrukturiranju turizma.

V primerjavi s sprejetim proračunom 2023 se povečujejo sredstva za financiranje ukrepov za obvladovanje energetske krize. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom v predlogu sprememb proračuna 2023 namenjamo 1,9 milijard evrov, predlogu proračuna 2024 pa prav tako približno 1,9 milijard evrov. Pri načrtovanju smo upoštevali veljavne politike na tem področju, gibanje števila upravičencev, predvidene trende, ki jih narekujejo demografski dejavniki, razmere na trgu dela ter usklajevanje transferov posameznikom in gospodinjstvom, osebno asistenco in socialno varstvene prejemke. V tem sklopu smo načrtovali tudi sredstva za regresiranje prehrane za učence in dijake, subvencioniranje študentske prehrane, financiranje brezplačnega vrtca za družine, ki imajo več otrok v vrtcu, sofinanciranje razvojnih oddelkov v vrtcu, subvencioniranje šole v naravi, subvencioniranje prevoza dijakov in študentov ter nezgodno invalidsko zdravstveno zavarovanje vrhunskih športnikov, prispevke vrhunskim športnikom, subvencioniranje najemnin, sredstva za družinskega pomočnika in rejnine. V strukturi vseh načrtovanih transferov posameznikom in gospodinjstvom največji delež predstavljajo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom, transferji nezaposlenim, štipendije, transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in boleznine. V okviru tekočih transferov občinam smo največji obseg sredstev načrtovali za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z zakonom o finančni razbremenitvi občin. Tako zakon o izvrševanju proračuna določa, da se občinam za namene uravnoteženja razvitosti v proračunskem letu zagotovi sredstva v višini 8 % skupne primerne porabe, preostala sredstva so namenjena predvsem za sofinanciranje skupnih občinskih uprav, sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku, spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb, popravilo gozdnih cest v zasebnih in državnih gozdovih, sofinanciranje dvojezičnega poslovanja občin in delovanja občinskih in samoupravnih narodnih skupnosti, sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v občinah, regresiranje prevozov učencev zaradi nevarnih zveri ter za program razvoja podeželja. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2023 sredstva načrtovana v višini 1,8 milijarde evrov, kar predstavlja 28,5 odstotno rast glede na sprejet proračun leta 2023. Za leto 2024 se načrtovana sredstva zvišujejo še za dodatnih 15,2 % na 2,12 milijarde evrov. V okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja načrtujemo tudi sredstva za financiranje obveznosti države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obveznosti države do sklada obrtnikov in podjetnikov.

V okviru tekočih transferov v javne zavode so vključena sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjena za izvajanje javne službe. Tovrstna sredstva pomenijo več kot 15 % vseh odhodkov državnega proračuna, in sicer približno 2,8 milijarde v letu 2023 in enako v letu 2024. Proračun je razvojno naravnan, kar izhaja tako iz obsega sredstev za investicije in investicijske transfere. Te so za leto 2023 oblikovane v višini 2 milijardi 452 milijonov evrov, kar je največ do zdaj. V letu 2024 pa za investicije in investicijske transfere namenjamo približno 1,8 milijarde evrov. Znižanje sredstev v letu 2024 je predvsem posledica zaključka večletnega finančnega okvira 2014-2020, ta se zaključuje v letu 2023, v katerem bodo sredstva črpana z večjo intenzivnostjo, saj je naš cilj, da se razpoložljiva sredstva v celoti porabijo. V letu 2024 bodo projekti v večji meri podprti s sredstvi sklada iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz novega finančnega okvira 2021 do 2027. Vlada z lastnimi sredstvi in podporo različnih mehanizmov EU podpira predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije, s čimer zasleduje zastavljene cilje Evropske unije in cilje iz strategije razvoja Slovenije ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti s posodobitvijo izvajanja javnega potniškega prometa, posodabljanju železniške infrastrukture in v še večjem obsegu pri projektih za prehod na obnovljive vire energije. Subvencioniranje javnega prometa in tudi z brezplačnim prevozom za upokojence zasledujemo ne zgolj cilj večje uporabe javnega potniškega prometa in s tem zelene mobilnosti, temveč tudi prispevamo k večji mobilnosti upokojencev in mladih. S tem sledimo ne le spodbujanju zelenih, temveč tudi socialnih projektov.

V letih 2023 in 2024 nadaljujemo z investiranjem na področju prometne infrastrukture, saj pospešeno posodabljamo železniško infrastrukturo, ki bo omogočala večjo trajnostno mobilnost, posledično pa zmanjšala tako izpuste toplogrednih plinov kot tudi povpraševanje po fosilnih gorivih. Ključni projekt ostaja dokončanje železniške povezave Divača-Koper, kjer je predvidena pospešitev projekta v letih 2023-2026. Da bodo učinki te investicije čim višji, se posodablja tudi železniška povezava od Ljubljane do Divače. V sklepni fazi je posodobitev železniške povezave od Ljubljane do avstrijske državne meje. Ker je Ljubljana vozlišče in stičišče različnih koridorjev, ostaja posodobitev ljubljanskega vozlišča prioritetna naloga. Na tem področju je energetska kriza spodbudila povečanje evropskih kohezijskih sredstev za sofinanciranje gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. S tem dajemo dodaten pospešek prehodu na obnovljive vire energije in zmanjšujemo odvisnost od fosilnih goriv.

Na področju varstva okolja bomo v letu 2023 nadaljevali investicije v oskrbo s pitno vodo in upravljanje odpadnih voda. Njihov cilj je med drugim zagotavljanje zdravega življenjskega okolja in krepitev trajnostnega razvoja. Prav tako bo treba zaradi podnebnih sprememb investirati v projekte upravljanja meteornih voda in saniranje neurejenih odlagališč. Spodbujali bomo tudi velike investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost ter trajnostno naravnane investicije z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo dolgoročno omogočili večjo produktivnost, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Pri tem bomo posebno pozornost namenili zagonskim mikro, malim in srednjim podjetjem. Pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja pospešena digitalizacija poteka na vseh družbenih podsistemi, od javne uprave, šolstva, zdravstva, kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva.

Na področju digitalizacije vzgojno-izobraževalnih zavodov se je v času covida-19 izkazalo, da del teh zavodov, v večini na ruralnih območjih, nima ustreznega dostopa do interneta, večina tudi nima ustrezno urejenega lokalnega računalniškega omrežja. Za izboljšanje stanja sta v proračun vključena projekta, v okviru katerih bo optične povezave za internet po načrtih dobilo 228 vzgojno-izobraževalnih zavodov, posodobljena pa bodo tudi računalniška omrežja. Do konca leta 2023 se bodo zaključili projekti za izgradnjo gigabitne infrastrukture, s čimer bo odpravljenih okoli 15 tisoč belih lis, s tem bo približno 15 tisoč gospodinjstvom omogočen širokopasovni dostop do interneta. Na področju digitalizacije se izvajajo tudi projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva, ki so skladni s strategijo digitalne transformacije gospodarstva in naslavljajo celovito digitalno preobrazbo podjetij oziroma njihovih poslovnih procesov za vključevanje naprednih digitalnih tehnologij. Kombinacija različnih tehnologij je uporabljena za namen zelenega prehoda, zagotavljanja večje energetske učinkovitosti sistemov in tudi za transformacijo klasičnih storitvenih sistemov, kar bo podjetjem omogočilo boljši dostop do trga, vstop na nove trge in rast na teh trgih. Na tem področju so zagotovljena tudi sredstva za zeleni slovenski lokacijski okvir, katerega osnovni namen je nadgradnja in povezava prostorske geoinformacijske infrastrukture na Ministrstvu za okolje in prostor. Cilj tega projekta je predvsem povezati okoljsko in prostorsko podatkovno infrastrukturo z vsemi podsistemi Ministrstva za okolje. V letih 2023 in 2024 so predvideni tudi projekti za digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Zadnja zdravstvena kriza je zelo jasno pokazala na pomanjkljivosti zdravstvenega sistema v Sloveniji, zato so investicije v posodobitev zdravstvenega sistema ena od prednostnih nalog te Vlade. V letu 2023 so tako predvidene nujne investicije v celotno zdravstveno mrežo v skupni višini približno 220 milijonov evrov ter digitalizacijo storitev. Izpostavljamo še investicije v Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor ter energetsko prenovo slovenskih bolnišnic, pospešeno pa se pripravlja dokumentacija za izvedbo investicij v investicijski kliniki v Ljubljani in Mariboru.

Spoštovane poslanke in poslanci, predloga proračunov sta pripravljena skrbno, ob sodelovanju zelo širokega števila deležnikov in v dobrobit celotne Slovenije, tako državljank in državljanov kot tudi gospodarstva. Proračuna sta razvojno naravnana, hkrati pa dopuščata prostor za ukrepanje Vlade v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. Na delovnih telesih vam želim konstruktivno razpravo in upam, da boste čez dober mesec dni lahko oba proračuna skupaj z Zakonom o njunem izvrševanju in krovnim fiskalnim okvirom potrdili.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala, gospod minister za finance.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2023/2024 predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2024 končana. predsedniku Vlade doktor Robertu Golobu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču se zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 vložijo najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2024 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 20. oktobra 2022.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAKONITOST VOLITEV, ENOTNO UPORABO ZAKONODAJE, KI SE NANAŠA NA VOLILNE IN REFERENDUMSKE POSTOPKE ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE TER POŠTENOSTJO IZVEDBE VOLITEV TER REFERENDUMOV.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zvezi s predlogom priporočila je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

In za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, mag. Branku Grimsu.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Ko gre za uresničevanje pasivne…

Lepo prosim, če zapustite mirno sejo, prosim, da lahko nadaljujemo.

Hvala.

Ko gre za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice, gre za uresničevanje ustavne pravice, kajti ta pravica je izrecno zapisana v Ustavi, saj gre za temelj demokratične ureditve. Zaradi tega je izvedba volilnih opravil izjemno pomembna in volitve je potrebno izvesti tako, da nanje ne pade nikakršna senca dvoma, kar velja za celoten potek volilnih opravil. Zadnje volitve sta zaznamovala dva dogodka, ki vsekakor mečeta temno senco na izvedbo volitev v tehničnem in pa pravnem smislu, ko gre za spoštovanje teh norm, o katerih danes tukaj govorimo, tudi ustavnih načel. Prvi je bil prepozno natisnjen volilni material in pa potem še prepozno poslan, zaradi česar so mnogi Slovenke in Slovenci v tujini volilni material bistveno prepozno, mnogi celo po izteku rokov za glasovanje, kar jim seveda pomeni, da jim je država na ta način onemogočila uresničevanje ustavne pravice. Osebno odgovoren za to je tisti, ki je vodil pač službo Državne volilne komisije, to je gospod Vučko. On je kasneje to poskušal prevaliti na druge, vendar senca ostaja. Ko gre - še enkrat poudarjam - za uresničevanje volilne pravice, se moramo zavedati, da ima vsak državljan, vsaka državljanka, ki je polnoletna in mu ni odvzeta pač pravica to pravico po sami Ustavi in nihče nima kakorkoli pravice posegati vanjo, še več. Država je dolžna zagotoviti vsakomur, ne glede na to, ali se nahaja znotraj meja Republike Slovenije ali pa nekje v tujini, možnost, da jo lahko dejansko izkoristi, to je dolžnost vseh, ki v tem postopku sodelujejo. V danem primeru je bila ta očitno kršena. Že to samo po sebi bi moralo v normalni državi zadoščati, da se pokliče vse, ki so pri tem bili neposredno udeleženi, predvsem pa osebo, ki je za to odgovorna, na odgovornost. Odgovornost bi tu morala biti glavna beseda.

Toda zgodba z volitvami se je, potem še nadaljevala. Razglašeni so bili takrat še neuradni rezultati volitev in ti so veljali skoraj dva tedna, do trenutka, ko je naslednji dan bil na vrsti podpis predsednika države o razglasitvi volilnih izidov. Takrat pa so se iznenada premislili in ugotovili, da je za kar 6 razglašeno izvoljenih poslancev objavljen napačen rezultat. Bili so iz različnih strank: iz SDS, Svobode, Levice in tako naprej in da se pač tisti, ki so že urejali stvari v službi, ki so že urejali stvari doma se pripravljali na novo dolžnost pri opravljanju funkcije niso izvoljeni, nekateri drugi pa so. To je šlamastika. Kdor pozna volilni sistem, kdor ve, da imamo normalni, navadni Dontov sistem, ve, da ta Dontov sistem, njegov izračun poteka na osnovi najbolj preprostih matematičnih operacij. Sama razdelitev količnikov se deli s številom od ena do števila mest, vsak rezultat postavi po velikosti v stolpec in potem po šteje, kolikokrat se posamezna stranka pojavi v tem stolpcu tako v resnici poteka Dont in potem razdelitev po znotraj posameznih list po volilnih enotah po doseženem odstotku znotraj volilnih okrajev znova po doseženem odstotku v volilnem okraju, zaradi njihove različne velikosti, da se to kompenzira in na koncu se pač preračuna ostanke spet po velikostnem redu. Preprosta operacija. Zanimivo pa je, da je služba potem, ko je ugotovila napako razglasila: »Ja, da bi bili potrebni meseci časa, če bi to računali na roke.« Ustavni pravnik dr. Toplak je ta izračun opravil v nekaj urah pa sploh ni specialist za matematiko ali pa za to volilno aritmetiko, ampak ta izračun, še enkrat poudarjam, je zelo, zelo enostaven in obsega samo osnovne matematične operacije. Iz vsega tega sledi, da je to, kar se je zgodilo nedopustno, je sramota, šlamastika in spet bi moral za to nekdo odgovarjati, vendar do tega trenutka ni, še več. Pri pregledu dela Državne volilne komisije se je izkazalo, da pri njej prihaja do velikih napak tudi znotraj pač same službe, in sicer z vidika delovno pravne zakonodaje, do šikaniranja, do hudih postopkovnih napak. Ko smo o tem govorili na odboru, je bilo zanimivo, kako je prihajalo do posmehovanja, ampak gospe in gospodje, to ni bila ugotovitev nekoga, ki bi to ocenjeval politično, ampak je to ugotovitev inšpekcije, delovno pravne inšpekcije, ki je pregledala pač poslovanje službe in je tudi izrekla sankcije oziroma sankcijo, ki je povezana z Zakonom o prekrških na tej osnovi. Zadnja stvar, ki bi morala vse skrbeti, kolikor bi šle seveda zadeve tako, kot bi morale, je vprašanje javnosti dela. Tudi pri zadnjih volitvah se je najprej postavilo vprašanje, zakaj ne bi kar lepo dovolili skenirane oziroma potem objave posameznih zapisnikov, seveda potem, ko so podpisani in potrjeni, ko so dokončno sprejeti. Potem je bilo to zavrnjeno, potem se je reklo, da bi samo povzetke, te razglase, no, in potem je bilo še to zavrnjeno. In potem se človek vpraša, kaj se v resnici skriva. In da ne gre spet samo za pomislek opozicije, kot se je poskušalo banalizirati zgodbo na odboru, naj vas opozorim, da je gospod Anton Gašper Frantar, nekdanji predsednik Državne volilne komisije in ugleden pravnik, sam že pred dvemi leti opozarjal na te, na mejne službe pač Državne volilne komisije, jim nasprotoval in opozarjal, da samo upa, da ne bo pač oziroma »Upam, da izgona medijev iz Državne volilne komisije ne bo,« če citiram točno njegove besede. To vsekakor postavlja pod vprašaj, zakaj tak odnos in zakaj se vse te stvari skriva. Na vsej tej osnovi so bili že storjeni koraki, in sicer je eden od članov Državne volilne komisije predlagal, da zaradi nevestnega, nepravilnega dela ter zanemarjanja in malomarnega opravljanja svojih dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije s tem, ko ni izvedel tehničnih nalog za pravilno objavo začasnih in delnih izidov volitev v Državni zbor, s čimer je Državni volilni komisiji nastala nepopravljiva škoda zaradi padca zaupanja v to institucijo, kar je nesporno dejstvo, zaradi malomarnega opravljanja svojih dolžnosti, zaradi česar je pri tisku glasovnic za volitve v Državni zbor prišlo do štiridnevne zamude, kar je posledično pomenilo, da so bile glasovnice v tujino poslane kasneje in je bila s tem posledično onemogočeno glasovanje po pošti iz tujine večjemu številu volilnih upravičencev, hkrati pa tudi zaradi nezakonitosti v postopku izredne odpovedi službe Državne volilne komisije, na katero je preložil svojo odgovornost za nastalo zamudo zaradi malomarnega opravljanja svoje dolžnosti s tem, ko je spregledal elektronsko sporočilo predstavnika liste s pripombo oblikovanja glasovnic in zaradi delovanja v nasprotju z Zakonom o volitvah v Državni zbor s tem, ko je posegel v pristojnost Državne volilne komisije tako, da o prejetih podpisih podpore poslancev za kandidacijske liste ni obvestil Državne volilne komisije in je brez odločitve državne volilne komisije sam potrdil, katere liste kandidatov kandidirajo s podpisi najmanj treh poslancev predlagal razrešitev vodje službe, vendar je večina odločila potem tako, da je to zavrnila, iz vsega tega smo v Poslanski skupini SDS predlagali, da bi sprejeli dve priporočili.

In sicer prvi, da bi priporočili Vladi Republike Slovenije, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katerim se bo povečal nadzor nad delom Državne volilne komisije, ki izvaja volilna in referendumska opravila, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumov, da ne bi bilo nobenega pač suma nepravilnosti, nobenega tovrstnega madeža več. To bi moralo biti ja samoumevno, če bi bila Slovenija zares demokratična država. In potem drugo priporočilo, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavile odgovornost članov Državne volilne komisije in službe Državne volilne komisije v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih, malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije ter s tem nepopravljive škode zaradi padca zaupanja v institucijo. Tudi to bi moralo biti v normalni demokratični državi samoumevno, toda vladajoča koalicija se je najprej na seji norčevala, potem pa je obe priporočili zavrnila. Človek se vpraša zakaj. Če je kdo ob tem pomislil na tiste znane besede iz zgodovine, da ni pomembno, kdo in kako glasuje, pomembno je, kdo šteje glasove. Josip Visarijonovič Stalin, veliki vzornik nekaterih socialistov, je to izjavil, potem spoštujem njegovo mnenje. Vsekakor pa to, kar se dogaja, odpira veliko vprašanje, kako je s pripravljenostjo te službe, da v celoti in dosledno izvršuje zakonodajo, ki ureja volitve, ki ureja referendume ter skrbi za brezhibno in pravilno izvedbo volitev. Da je tu nekaj hudo narobe, dodatno prepričuje dejstvo, da je zdaj že tretja uslužbenka te službe zapustila službo zaradi razlogov, ki so bili predstavljeni s strani ene od teh uslužbenk tudi v intervjuju; ta intervju veliko pove o metodah dela, ki so nesprejemljive. Dejstvo pa je, da je to potrdilo, pravilnost teh navedb, tudi inšpekcijsko telo, se pravi, delovnopravna inšpekcija, ki je pregledala poslovanje in izrekla ukrep. Da je prišlo do napak pri pošiljanju glasovnic, je nesporno dejstvo. Da je prišlo do napak nedopustne razglasitve napačnih delnih rezultatov in potem se je to pustilo dva tedna, je tudi dejstvo. In da se je napako popravilo v zadnjem hipu. Kaj bi bilo, če se tega ne bi opazilo. Vse to pove, da služba, taka kot je, ne opravlja svojega dela. Da Državna volilna komisija očitno v teh razmerah ne more popolnoma opravljati svojega dela in da je iz tega razloga vprašanje izvedbe volitev in referendumov v Sloveniji pod vprašajem. Javnost dela v tem primeru je nujna, je pogoj in temelj nadzora. Zaradi tega so kakršnekoli tendence, da se javnost izključuje iz dela volilnih organov, nesprejemljive, saj je to edini način, da se poveča zaupanje v volitve in s tem zaupanje v celoten sistem. Da bi lahko vse to dosegli, pa bi morali ta mesta prevzeti, očitno, ljudje, ki bodo nalogi strokovno dorasli in seveda dorasli tudi po svojih etičnih in strokovnih normah, ki bodo to službo izvajali na način, ki bo v korist Sloveniji, v korist zaupanju v volitve in ki bodo imeli enaka merila za vse. In za to v resnici gre.

Žal so bila ta priporočila na odboru zavrnjena, zato o njih ne bomo odločali. Toda problem, pa če se vladajoča koalicija še tako nojevsko postavlja, da ga ne vidi, obstaja, je tu, je pereč in ga treba bo urediti.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je na 5. nujni seji, 5. oktobra 2022, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora Terezi Novak.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 10. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, za zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za javno upravo in Zakonodajno-pravne službe. Članice in člani odbora so kot gradivo za sejo imeli na voljo predlog priporočila, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, pojasnilo predsednika Državne volilne komisije in opravičilo s pojasnilom direktorja službe Državne volilne komisije.

V poslovniškem roku sta bila vložena dva amandmaja Poslanske skupine SDS k naslovu in k 1. točki predloga priporočila, ki sta upoštevala pripombe Zakonodajno-pravne službe.

Dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila je v imenu predlagatelja podal poslanec mag. Branko Grims. Izpostavil je, da so volitve eden od temeljev demokracije, zato so vsi postopki, ki se izvajajo v času volitev, izjemno občutljivi. Poudaril je, da se je na zadnjih državnozborskih volitvah zgodilo nekaj napak službe DVK, ki so ostale nepojasnjene in za katere bi nekdo moral prevzeti odgovornost. V zvezi s tem je izpostavil po mnenju predlagatelja nedopustne zamude pri pošiljanju glasovnic v tujino. Zaradi navedenega predlagatelj predloga priporočila v dveh točkah priporočajo Vladi, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katerimi se bo povečal nadzor nad delom DVK, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost njenega dela. Vladi še priporočajo, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavljale odgovornost članov DVK in službe v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih ter malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju služb. Predstavnik Ministrstva za javno upravo, državni sekretar, Jure Trbič je v daljši predstavitvi pisnega mnenja Vlade, ki predloga priporočila ne podpira med drugim izpostavil, da v Republiki Sloveniji pravni okvir za neodvisno, nepristransko in javno delovanje Centralne volilne komisije določa Ustava, Zakon o volitvah v Državni zbor in drugi zakoni ter predpisi s področja volilne zakonodaje. Podobno je podrobneje opisal kako omenjeni predpisi urejajo sestavo in imenovanje članov DVK, položaj in naloge službe, ureditev nadzora nad delom volilnih komisij in zagotavljajo pluralnost sestave volilnih komisij. Izpostavil je tudi, da je služba po zadnjih državnozborskih volitvah pristojnemu ministrstvu posredovala svoje predloge za spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje, zaradi nadaljnjega izboljša izboljšanja volilnih procesov. V skladu z navedenim bo Vlada predloge proučila in pripravila ustrezne zakonodajne rešitve, če se bo izkazalo, da so te potrebne. V razpravi so poslanci iz vrst predlagatelja izrazili podporo predlogu priporočila in poudarili, da so bile nekatere napake pri izvedbi volitev po njihovem mnenju nedopustne. Poslanke koalicijskih poslanskih skupin pa so v svojih razpravah poudarile, da je glavni razlog predlagatelja za vložen predlog priporočila poskus ustvarjanja dvoma o legitimnosti volitev v javnosti zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Izpostavile so, da vsi postopki res niso bili izvedeni optimalni, vendar to ni razlog, da bi se podvomilo v legitimnost rezultatov. V zvezi s tem je bilo še poudarjeno, da je direktor službe v preteklosti večkrat opozoril, da so roki za nekatera volilna opravila kratki in zato predstavljajo težavo pri njihovi pravočasni izvedbi. Glede napake pri izračunavanju mandatov pa je bilo poudarjeno, da obstaja zakonsko določen rok, v katerem so rezultati neuradni in se kot taki lahko še spremenijo, saj se v tem času večkrat obdelajo, preračunavajo in šele nato dokončno potrdijo. Po razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanske skupine SDS k naslovu in k 1. točki predloga in ju ni sprejel. Odbor je nato na podlagi 171. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval še o obeh točkah predloga priporočila skupaj in ju ni sprejel. Obravnava predloga priporočila Vladi Republike Slovenije je bila s tem na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala.

Hvala lepa za obrazložitev mnenja.

Dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju z Ministrstva za javno upravo, Juretu Trbiču.

Izvolite.