Torej, spoštovani kolegice in kolegi, začenjam s 3. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Aleša Rezar nadomešča Franc Props. Ga lepo pozdravljam na današnji seji odbora za evropsko Evropske unije.

Sedaj pa vas obveščam, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red torej kot ste ga sprejeli. Rad pa bi vas na začetku obvestil, da bi spremenili točke dnevnega reda in bi na željo ministrice za javno upravo dali 3. točko kot 1., potem pa bi nadaljevali po dnevnem redu.

Tudi kolegica predsednica Odbora za kmetijstvo dr. Čadonič Špeličeva se je s tem strinjala, tako da tisti, ki ste člani kmetijstva lahko, če želite, sodelujete pri tej točki, ostalo pa bomo potem nadaljevali. Tako da sedaj bomo prišli na 3. točko dnevnega reda, zato bomo začeli, vse ostale točke pa bodo potem normalno po dnevnem redu kot so.

prehajamo torej na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O VOLITVAH POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA S SPLOŠNIMI NEPOSREDNIMI VOLITVAMI, RAZVELJAVITVI SKLEPA SVETA 76/787 ESPJ, EGS, EURATOM IN AKTA O VOLITVAH POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA S SPLOŠNIMI NEPOSREDNIMI VOLITVAMI, PRILOŽENEGA TEMU SKLEPU.

Gradivo k 3., 4., in 5. točki smo prejeli od Vlade 22. septembra 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo omenjenega gradiva v Državnem zboru je danes.

Gradivo k 3. in 4. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnem delovnem telesu. S strani tega odbora smo bili obveščeni, da na obravnavo, da ne bo obravnava omenjenih dveh gradiv, ne nam bi nas seznanil z razlogi, zlasti s pravno podlago za takšno odločitev. Morda nekoliko nenavadno, ampak spoštujemo odločitev torej matičnega delovnega telesa, upoštevajoč prvi odstavek 145.h člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa obveznost mnenja matičnega delovnega telesa, stališča za odpor, zato Odbor za zadeve Evropske unije ne bo mogel sprejeti stališč Republike Slovenije, kar bi moral storiti glede na pravno podlago iz zakona, na osnovi katere je bilo gradivo poslano v Državni zbor. Vseeno pa sem se odločil, da bomo zaradi pomembnosti vsebine obe zadevi obravnavali, ne bomo pa sprejeli stališč, ampak se bomo samo seznanili s predlogom stališč. Pričakujem pa, da je to edini takšen primer s strani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot tudi drugih matičnih delovnih teles in da bodo v prihodnje spoštovali zakonsko in poslovniško ureditev zadev Evropske unije v Državnem zboru.

Sedaj pa bi prosil ministrico za javno upravo, gospo Sanjo Ajanović Hovnik torej, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Spoštovana ministrica, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi prisotni!

Kot predstavnica resorno pristojnega ministrstva za področje volilne zakonodaje vam želim predstaviti Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga nove uredbe o volitvah poslancev Evropskega parlamenta. Spremembe akta o volitvah poslancev v Evropski parlament potekajo po posebnem zakonodajnem postopku. Predlog sprememb akta pripravi Evropski parlament, Svet EU ga lahko spremeni, kar pa mora parlament odobriti, nato pa ga mora svet enoglasno sprejeti. Akt stopi v veljavo, ko ga potrdijo vse države članice Evropske unije. Predlog uredbe je Evropski parlament v zakonodajni postopek predložil konec maja 2022. Predlog uredbe bi nadomestil akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta iz leta 1976, Vsebinska obravnava predloga uredbe na Svetu EU se še ni začela, saj se čaka na mnenje pravne službe Sveta EU, ki naj bi bilo v kratkem pripravljeno predvidoma do novembra letos.

Namen predloga uredbe je sprejetje enotnejšega evropskega zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament, ki bi temeljil na jasnih skupnih načelih in pravilih. Volitve v Evropski parlament se namreč v veliki meri organizirajo v skladu z nacionalnimi pravili, ki se med državami članicami močno razlikujejo. Posledično pa zaradi tega obstaja vrsta različnih volilnih sistemov. Glavne spremembe v predlogu uredbe so: poleg nacionalnih volilnih okrožij se uvede vse v nizko volilno okrožje, v katerem bi bili nosilci list kandidati za predsednika Evropske komisije iz vsake politične družine, z namenom okrepiti demokratično in vse evropsko razsežnost evropskih volitev. Posledica te ureditve je tudi možnost vlaganja vseunijskih list, prek katerih se izvoli dodatnih 28 poslancev. Upravičeni predlagatelji teh list so evropski volilni subjekti. Vsak volivec bo tako imel dva glasova, enega za izvolitev poslancev v Evropski parlament iz nacionalnih volilnih okrožij in enega za izvolitev poslancev v Evropski parlament iz vseunijskega volilnega okrožja.

Nova je tudi postavitev evropskega volilnega organa, ki opravlja neodvisni mandat za vodenje evropskega volilnega imenika, vodenje kandidacijskega postopka za vse unijske liste ter razglasitev volilnih rezultatov, reševanje sporov v zvezi s skupnimi standardi evropske volilne zakonodaje in drugo. Na novo bo določeno, da se volilna kampanja lahko začne 8 tednov pred dnevom volitev. Za volilno kampanjo v vseunijskem volilnem okrožju se evropskim volilnim subjektom nameni ustrezna finančna sredstva iz proračuna Evropske unije. Uvaja se enoten dan volitev v Evropski parlament, in sicer bi to bil 9. maj, ko obeležujemo dan Evrope. Po vsej Evropski uniji se uvede enotno usklajena najnižja starost, ko lahko oseba voli ali kandidira na volitvah. Predlog uredbe določa najnižjo starost za glasovanje 16. let in za kandidiranje 18. let.

V okviru vsebinske razprave na Svetu EU, bomo prosili za dodatna pojasnila, kaj pomeni zadnji stavek prvega odstavka 4. člena, ko določa, da se enotna starost 16. let za volilno pravico določi brez poseganja v ustavne rede, ki določajo najnižjo starost za volilno pravico 18. ali 17. let. Za namene odkrivanja in preprečevanja dvojnega glasovanja na volitvah v Evropski parlament, je rok za pripravo volilnega imenika v posamezni državi članici najpozneje 14. tednov pred dnevom volitev. Predlog predvideva, da se napake v volilnem imeniku lahko popravijo do dneva volitev.

V obravnavanem predlogu stališča izpostavljam, da Republika Slovenija podpira prizadevanja za krepitev Evropske unije, zato je načeloma odprta za pobude k večjemu poenotenju evropskega političnega prostora kot sredstva za krepitev evropske demokracije in Unije same. Kljub temu pa je treba v času sprejemanja akta dodatno pozornost nameniti njenemu obsegu z načela, z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti, glede na veljavno nacionalno zakonodajo. Treba je jasno opredeliti volilni postopek v vseunijskem volilnem okrožju, evropski volilni imenik in evropski volilni organ-

V predlogu stališča Republike Slovenije tudi opozarjamo, da je pri harmonizaciji rokov za nacionalne volilne imenike treba zagotavljati ažurnost podatkov in upoštevati dejstvo, da nimajo vse države članice uvedenih elektronskih volilnih imenikov, kjer so popravki možni do dneva volitev.

Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala, gospa ministrica.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja komisije, torej Državnega sveta, k tej točki, pa prosim podpredsednika te komisije, gospoda Igorja Antauerja, izvolite.

Izklopite se samo gospa ministrica.

Gospod Antauer, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Moram reči, da smo mi to zadevo obravnavali na devetdeseti seji 4. 10. in moram tudi reči, da je bila razprava precej burna. Tudi mi smo dobili uvodno obrazložitev s strani Ministrstva za javno upravo. Zdaj v zvezi s tem lahko ugotovim, da se Komisija v razpravi ni strinjala z nameni in cilji v tistih določenih delih, kot so število in bom kasneje povedal, in nekimi novimi elementi, čeprav v razpravi je bilo rečeno, da neko poenotenje bi bilo dobrodošlo. Ob tem je izpostavila velike razlike med državami članicami na področju volilne zakonodaje za volitve v Evropski parlament. Izražen je bil dvom o primernosti vsebine 15. člena, ki se nanaša na uvedbo vseunijskega volilnega okrožja, iz katerega bi bil izvoljen dodatnih 28 poslancev. Če smo dobro razumeli obrazložitev in Slovenija nima nikakršne zagotovitve, da bo kdorkoli izvoljen iz teh 28 poslancev.

Ocenjujemo, da predlagana rešitev ne vodi k povečanju demokracije in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev, saj ne zagotavlja, saj zagotavlja, ne more zagotoviti, da manjše države ne bodo ostale brez, brez tega vseevropskega poslanca.

Zdaj pa še en moj dodatek zraven, jaz se bojim, da to ni v dobro Evropski uniji. Taki poskusi so na nekaterih drugih področjih v EU že bili, ko govorimo o agencijah in teh strokovnih telesih, in moram reči, da je bilo prav mučno, da smo to ustavili takrat, ko sem bil še aktiven v teh organih. Tako da jaz toplo priporočam, da tu z vso resnostjo se tega lotimo, ker se bojim, da bomo šli, da bomo padli v tretjo ligo, v tretjo, tretjo evropsko ligo.

Hvala lepa.

To, ta zadnji del je bil čisto moj, ne komisijski.

Najlepša hvala za vaše mnenje, gospod Antauer, se zahvaljujem.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Tacer, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, poslanke, poslanci, ostali vabljeni!

Jaz bi izrazila neko načelno podporo temu Predlogu. Vseeno je le predlog, ki bo sprejet po kar težkem, nekem zahtevnem postopku z vidika večin in usklajevanja na ravni Evropske unije, tako da verjamem, da bodo pomisleki dobro pretehtani.

Ampak začela bi s to mislijo nekako kot odziv na predstavnike Državnega sveta, da vseeno se moramo zavedati, da trenutno imamo v Sloveniji, glede na to, koliko poslancev imamo v Evropskem parlamentu na prebivalstva prebivalca, dejansko kar dobro pozicijo v primerjavi z velikimi državami.

Želela sem se pa oglasiti, ker bi rada izpostavila dve vrsti ukrepov v tem predlogu, ki se mi zdijo pomembni tako za prihodnost naše Evropske unije, pa temelj neke usmeritve sistemov, ki jih zasledujemo, in to je vključevanje mladih in pa prizadevanje za enakost spolov. Pozdravljam predlog, da se določa najnižja starost za glasovanje 16 let, kandidiranje 18 let. Ob tem bi opozorila, da mislim, da trenutni sistem izobraževanja in opolnomočenja mladih v Sloveniji ni zadosten. Če bomo znižali starost na 16 let, kar verjamem, da je dobro, moramo okrepiti tudi to zavedanje o sistemu opolnomočenje mladih, ker drugače seveda je velik riziko, da se mogoče izkorišča to populacijo. Sicer se to dogaja pri vseh starostih, ampak mislim, da je nekako odgovornost države, demokratične družbe, da zagotovimo, da tudi v našem obveznem izobraževanju dobimo tiste osnovne informacije o tem, kako deluje naša država in kakšne možnosti imamo mi v njej, da uveljavljamo svoje interese.

Potem glede enakosti spolov, pozdravljam, da se bo, da bi se uvedlo, da se na listi kandidati in kandidatke izmenjujejo, tako kot že poznamo delo na lokalnih volitvah. Trenutno imamo bolj ohlapen standard tukaj v Sloveniji, mislim, da samo en spol, vsaj en kandidat spola mora biti na zgornji polovici liste. In mislim, da je na žalost zaradi nekih ukoreninjenih stereotipov in tradicionalnih nekako usmeritev, bo potrebno vsaj za neko obdobje uvesti borigorozne kvote za to, da bodo tudi ženske v politiki in v javnem življenju bolj enakopravno zastopane.

Na koncu pa še nadomeščanje v primeru porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta, tudi zelo pozdravljam, da se to uvaja. To bomo morali tudi v našem Državnem zboru urediti in kakor slišim je to na agendi. To je ključen ukrep tudi za enakost spolov in za to, da si nekako prizadevamo, da imamo moški in ženske enake možnosti in priložnosti tako v javnem življenju in pa da se čim bolj izogibamo stereotipom doma in v družini.

Načeloma spremembe podpiram. Teh par opozoril, ki sem dala, mislim, da bo treba pretehtati, ampak kot sem začela, verjamem, da bo proces še dolg in bomo imeli priložnosti, da o tem še spregovorimo.

Hvala.

Hvala za vašo razpravo, gospa Tacer.

Še kdo želi razpravljati na to temo? (Ne.) Vidim, da ni zainteresiranih, tako končujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s Predlogom stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, razveljavitvi sklepa Sveta 76/787/ESPJ Evropske gospodarske skupnosti, Euro Toma in akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami v priloženem, torej temu sklepu.

Torej, kot sem povedal na začetku, o tem ni sedaj glasovanja, tako da smo se seznanili.

In s tem tudi končujem 3. točko dnevnega reda. Ministrica, bili smo hitri, kot vidite, tako da imate čas danes na razpolago, ker ste nas posebej prosili. Vedno se prilagodimo, razumemo obveznosti.

S tem pa nadaljujemo s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, spoštovani kolegice in kolegi.

Sedaj dajem besedo dr. Vidi Čadonič Špelič, predsednici Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero sva se dogovorila, da bosta odbora dve zadevi Evropske unije obravnavala skupaj.

Kolegica Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani kolega Breznik.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem članom danes tukaj prisotnim obeh odborov, seveda pa poseben pozdrav članom Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in seveda tudi predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Najprej vas moram obvestiti, kdo od poslancev je danes zadržan. Preden seveda vas to obvestim in ker sem vas lepo pozdravila, sem pozabila uradno reči, da začenjam seveda 6. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In zdaj vas tudi najprej obveščam, da je danes zadržana poslanka Nataša Sukič. Imamo pa kar nekaj nadomestnih članov, zato bom prebrala kdo nadomešča katerega od poslank oziroma poslancev. Tako gospod Lenart Žavbi nadomešča Dejana Zavca, poslanka Lucija Tacer nadomešča Aleša Rezarja, gospa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča Miho Lamuta, poslanka Alma Intihar nadomešča Roberta Janova, poslanec mag. Janez Žakelj nadomešča Jožeta Horvata, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča Franca Rosca, Rado Gladek nadomešča Tomaža Lisca. Zdaj smo prebrali vse nadomestne poslanke in poslance in vas tudi lepo pozdravljam, da ste danes z nami na našem odboru.

Prehajam na določitev dnevnega reda naše seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE SVETA GLEDE PREOBLIKOVANJA MREŽE IN ZBIRANJA RAČUNOVODSKIH PODATKOV S KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V MREŽO ZA PODATKE O TRAJNOSTNOSTI KMETIJ.

Gradivo iz 1. in 2. točke je Vlada sprejela 22. 9. letos in na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh stališč v Državnem zboru je danes. Gradivo k omenjenima točkama je bilo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu. Na sejo smo vabili, kot sem že prej rekla, predstavnike ministrstva, predstavnike Državnega sveta in tudi predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice.

Sedaj dajem besedo predstavnici ministrstva, državni sekretarki Tatjani Buzeti.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci, dovolite mi, da vam na kratko predstavim predlog in stališče Vlade do te spremembe, ki v bistvu že poleg utečenega dosedanjega zbiranja ekonomskih podatkov na ravni kmetije na novo uvaja zbiranje okolijskih in socialnih podatkov. Torej, v bistvu gremo na nek holističen pristop, ki ga tudi zasleduje kmetijska politika ter na ravni kmetije uvaja enotno identifikacijske oznake kmetij na ravni EU. Če pogledamo malo dosedanjo prakso, vidimo, da mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev deluje že od leta 65 in na ravni EU je v bistvu vključenih več kot 80 tisoč kmetij, v Sloveniji nekaj na 900. Torej, to ni nekaj novega. Nov je v bistvu nabor podatkov, kar nam bo pa sigurno pač predstavljalo tudi neke administrativne, finančne in bom rekla tudi motivacijske ovire, če tako rečemo in to moramo seveda načrtovati. Kar se pa tiče metodologije in vprašalnika, ga pa usklajuje že danes Evropska komisija in imamo za vse države članice enotno.

V predlogu stališča imamo v bistvu predvsem pomisleke glede prehodnega obdobja. Kajti potrebno digitalizacijo, nabor podatkov, vse to moramo v bistvu zagotoviti tudi s pravnimi podlagami. Tako da predviden rok je leta 2025, ki ga predlaga komisija, s tem, da smo mi že za naslednje leto zagotovili tudi finančna sredstva, da povišamo v bistvu tista sredstva za kmetije z 250 na 300 evrov, da jih ohranimo v samem sistemu in da se izognemo izhodu. Kajti, v bistvu sankcije, ki pa jih komisija predlaga, so pa znižanje finančnih sredstev za ta namen in zdaj z obstoječih 30 % na 50 %, torej si nikakor ne želimo, da pademo.

Kar se tiče vseh prilagoditev bomo naredili tudi stališče Vlade je usklajeno z vsemi resornimi ministrstvi in vladnimi službami, ki pri tem sodelujejo in ki nam bodo v bistvu na neki celotni mreži pomagali.

Tako bi jaz čisto na kratko to predstavila. Če je pa kakšno vprašanje, pa z veseljem odgovorimo.

Najlepša hvala, gospe državni sekretarki.

Na sejo smo povabili predstavnika Državnega sveta. Z nami je gospod Igor Antauer. Želite besedo? (Da.)

Izvolite.