Lepo pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni na današnji 5. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane Odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Sicer vidim, da se še malo nabiramo in kapljamo noter, ampak preden bomo prišli do mesa, ki ga želimo na današnji seji vsebinsko obravnavati, mislim, da se bomo že nabrali.

Obveščam vas, da je na seji zadržana in se je ne more udeležiti poslanka Anja Bah Žibert.

Na seji kot nadomestni člani in članice Odbora s pooblastili pa sodelujejo poslanka Andreja Rajbenšu namesto poslanca mag. Deana Premka, pardon, poslanca Deana Premika, poslanec Lenar Žavbi namesto poslanke Sare Žibrat, poslanec Andrej Hoivik namesto poslanke mag. Karmen Furman in poslanec Zoran Mojškerc namesto poslanke Eve Irgl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021, 2. točka: Obravnava sklepov, sprejetih na 2. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ob obravnavi točke Primer Marinblu in Selea: nujna krepitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo in zaščita delavcev pred nezakonitim izkoriščanjem in še 3. točka: Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021. Nabor zaključuje 4. točka, ki je točka Razno.

Obvestilo k 1. in 2. točki: zaradi vsebinske povezanosti 1. in 2. točke predlagam, da jo obravnavamo skupaj. 2. točka se namreč nanaša na problematiko, ki smo jo obravnavali julija na 2. seji, nujni seji Odbora v zvezi z izkoriščanjem delavcev v dveh slovenskih podjetjih. Ker je rok za realizacijo nekaterih sklepov, sprejetih na 2. nujni seji Odbora, že potekel in se ti nanašajo tudi na delo in pristojnosti Inšpektorata za delo, je bila točka uvrščena na dnevni red današnje seje. Pristojno ministrstvo in Inšpektorat za delo bosta dobila besedo, da podata informacijo o realizaciji omenjenih sklepov.

Če predlogu nihče ne nasprotuje, predlagamo OBRAVNAVO OBEH TOČK, TOREJ 1. TOČKA POROČILO O DELU INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO ZA LETO 2021 in 2. TOČKA OBRAVNAVA SKLEPOV, SPREJETIH NA 2. NUJNI SEJI ODBORA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE OB OBRAVNAVI TOČKE PRIMER MARINBLU IN SELEA, NUJNA KREPITEV INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO IN ZAŠČITA DELAVCEV PRED NEZAKONITIM IZKORIŠČANJEM.

Vse gradivo potrebno za izvedbo današnje seje je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. In dodatno ste v tem gradivu prejeli Usmeritve za delo Inšpektorata za delo.

K točkama so bili vabljeni: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

S tem prehajamo na uvodne predstavitve.

Besedo dajem predstavniku Inšpektorata Republike Slovenije za delo, to je vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja, gospod Luka Lukić.

Izvolite, vaša beseda.

Hvala lepa.

Torej, jaz bi, glede na to, da je bilo poročilo objavljeno, bi mogoče samo na hitro šel čez par povzetkov iz poročila.

Namreč prva stvar, ki jo je treba upoštevati pri tem poročilu, da gre za poročilo iz tako imenovanega covidnega obdobja, kjer je tudi Inšpektorat za delo imel pooblastila za nadzor nad ZNB in se je veliko, veliko teh prijav in nadzorov vršilo na tem področju, se pravi upoštevanja tedaj veljavnih odlokov.

Zdaj, v tem pogledu je treba takoj povedati, da te številke, kot so, tudi v prihodnosti ne bodo več take, ker bomo tudi delo usmerjali bolj v, ne toliko v številčenje nadzorov kot v nadzore na najhujših primerih kršitev. Težava statistik namreč, kar je tudi razvidno po pogovoru z vsemi zaposlenimi na inšpektoratu, je v tem, da zasledovanje številk vodi v nadzore zaradi nadzorov. Kaj to pomeni? To pomeni, da inšpektor pride, opravi nadzor in ga želi čim prej zaključiti, zato, da bo ujel kvoto. Tega, tega v prihodnosti ne bo več, bo pa usmerjeno v iskanje ravno to, kot je primer / nerazumljivo/ in odkrivanje takih kršiteljev, ki ne bi smeli delati, sploh.

Upoštevajoč to, nekaj številk, v letu 2021 je inšpektorat prejel 6 tisoč 797 prijav, na področju varstva in zdravja pri delu tisoč 688, na področju delovnih razmerij 4 tisoč 914, socialna inšpekcija je pa prejela 200 prijav. Tu spet naletimo na težavo, ki jo, upam da, se bo zdaj tudi s politično voljo pospešeno rešila in to je kadrovska podhranjenost Inšpektorata za delo. Na Inšpektoratu za delo je zaposlenih 123 ljudi, kar je absolutno premalo za, glede na število poslovnih subjektov. Na nekaterih območnih enotah so zadeve kadrovske že tako zelo kritične, pa jaz ne bi o tem govoril, da ne bi kakšnim kriminalcem dajal ideje, da je nekje bolje.

Tako da, potem, v letu 2021 so se izvajali tudi, aja, pardon, z vseh, število kršitev, se pravi v letu 2021 je bilo ugotovljenih 18 tisoč 343 različnih kršitev in na podlagi tega je bilo izdanih 9 tisoč 736 upravnih in prekrškovnih ukrepov, na ter 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Skupno je bilo izrečenih za 3 milijone 546 tisoč in še nekaj evrov glob. Pretežno pa so, saj pravim, pretežno pa je treba upoštevati, da gre tu, da so tu notri vključeni tudi nadzori v covidnem obdobju, ko je Inšpektorat za delo opravljal nadzore, ki tudi, ki je dobil dodatne pristojnosti, ne.

Zdaj na varstvu in na področju varstva in zdravja pri delu je treba izpostaviti, da je najpogostejša kršitev glede zagotavljanja varstvenega zdravja delavcev tisoč 7 kršitev, potem kršitve glede ustreznosti delovne opreme 638 kršitev, kršitve glede zagotavljanja osebne varovalne opreme 594 kršitev in kršitve glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela 559 kršitev. Največ kršitev se ga, skoraj tretjina, je v gradbeništvu, sledi predelovalna dejavnost, 18 odstotkov kršitev dejavnost trgovine, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in približno 5 odstotkov kršitev s področja dejavnosti gostinstva.

Potem pri, na področju delovnih razmerij v letu 2021 in to tudi naprej, je najbolj pereča problematika plačilo za delo. Tukaj je treba poudariti, da je del pristojnosti iz tega ima tudi Finančna uprava Republike Slovenije, mi bomo v nadaljevanju, ne, ker jaz sem zdajle na začetku svojega dela, tudi kolega Boštjan, smo prevzeli, bom rekel, vodenje inšpektorata tri tedne nazaj in ena od usmeritev, stvar, ki jo bomo pospešeno pristopili, je sodelovanje z ostalimi državnimi organi, ne, ker so nekatera področja, kjer zakonodaja daje različne pristojnosti različnim organom in neke skupne akcije so absolutno nujne, ker medtem, ko se odstopajo prijave in teče ta komunikacija tako kot teče ima kršitelj čas stvari popraviti. Skratka, se pravi, 60 odstotkov kršitev na področju delovnih razmerij je povezanih s plačilom za delo. Zelo pereča problematika je regres, kjer tudi smo že in bomo še tudi v sodelovanju z ministrstvom pozivali k nekim predlogom sprememb zakonodaje, ki bi olajšala pregon kršilcev te temeljne pravice delavcev.

Tako da sedaj lahko gremo tudi v podrobnosti. Bistveno, kar je, saj pravim, da se bodo v usmeritve spremenile. Spremenile se bodo v tem pogledu, da bo cilj inšpektorata temeljita in podrobno obravnava najbolj perečih poslovnih subjektov, da se da jasno in glasno sporočilo, da je kršitev temeljnih pravic delavcev kaznivo dejanje in kot tako nima prostora nikjer. Tako da, to pomeni, da se bo tudi, potem ljudi in spodbujalo in da se bo temu primerno tudi stimulacije, ki so do sedaj bile vezane na doseganje številk. Ampak to, ponavljam, v praksi pomeni, da šibak, nepoglobljen nadzor. Da se bo spodbujalo poglobljene nadzore, se pravi, da bodo primer Marinblue in Selea, ki na žalost še zdaleč niso edini, že v kali zatrti. S tem bi jaz v bistvu na kratko predstavitev zaključil pa podrobneje lahko tudi, potem.

Hvala za predstavitev poročila.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? (Da.)

Državni sekretar, Dan Juvan, izvolite.

Lahko, ja, zelo na kratko, ker sicer nimam nekih vsebinskih dopolnil.

Mogoče bom samo to rekel, da je Inšpektorat za delo eno izmed prioritetnih področij našega ministrstva in da ima z naše strani zelo močno podporo pri temu, da bodo lahko inšpektorji svoje delo opravljali strokovno, odgovorno, učinkovito in v ustreznih delovnih pogojih. Naše delo je zelo prepleteno delo ministrstva in inšpektorata in zato se trudimo, da bi tudi v prihodnje preko zagotavljanja ustreznih virov in delovnih pogojev ter sodelovanja na vsebinskem in organizacijskem področju to delo še izboljšali. Eden izmed teh organizacijskih sodelovanj oziroma rezultat tega sodelovanja so tudi smernice, ki ste jih danes poslanci dobili na mizo. Upam, da jih imate pri sebi? Če ne… Imate, okej.

Še to, da po odstopu glavnega inšpektorja je vodenje tega organa prevzelo novo vodstvo, ki načrtuje reorganizacijo načina vodenja in dela. Pričakujemo, da se bo ta spremenjen način dela odrazil tudi v razmerju do prijaviteljev torej v razmerju do kršitev in pri obravnavi prijav ter učinkovitejši obravnavi izkoriščanja delavcev. Učinkovitejše delo inšpektorata bomo dosegli tudi z že odobrenimi zaposlitvami 20 inšpektorjev oziroma 20 dodatnih kvot, ki jih je inšpektorat dobil v kadrovskem načrtu in mi upamo, da bo inšpektorat to lahko, te zaposlitve realiziral v čim krajšem možnem času.

Hvala.

Besedo predajam predstavniku Državnega sveta, mag. Peter Požun.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vabljeni!

Pristojna komisija Državnega sveta je poročilo Inšpektorata za delo obravnavala na svoji 90. seji in ga ocenila kot kakovostno, informativno in v njem prepoznala pravzaprav eno ogledalo družbe kot celote med drugim tudi zakonodajne veje, izvršilne veje in pa nadzorne veje oblasti. Zavedajoč se velikih pritiskov, pod katerimi je trenutno Inšpektorat za delo smo iz tega vidika tudi obravnavali poročilo in prisluhnili opravljenim aktivnostim. Ti očitki so bodisi, zaradi neutemeljenih prevelikih pričakovanj politike ali posameznikov bodisi, zaradi pritiskov, ki se odvijajo lahko v medijih. Nekateri ekscesni primeri neutemeljeno mečejo slabo luč na delo Inšpektorata, pa tudi kar na splošno na vse delodajalce, ne zgolj na tiste, ki namerno kršijo zakonodajo ali pravice delavcev.

Ker se v Komisiji zavedamo kadrovskih omejitev Inšpektorata, na katere slednje opozarja že več let, mu s tega vidika izrekamo pohvalo za opravljeno delo na številnih področjih. Komisija, v katerem okviru, predstavnik interesov delodajalcev in delojemalcev v Državnem svetu se namreč zavedajo pomena nalog, ki jih izvaja Inšpektorat, tako z vidika zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja kot tudi z vidika upoštevanja zakonodaje s področja delovnih razmerij in urejanja trga dela in ostalega.

Posebej seveda poudarjamo pomen preventivnih aktivnosti, ki se izvajajo, v katere se skušajo aktivno vključevati tako predstavniki delodajalskih organizacij kot tudi sindikati, saj so slednji pravzaprav najbolj tesnem stiku z delavci, lahko na tem področju veliko pripomorejo k zmanjšanju nepravilnosti in zaščiti zdravja delavcev.

Prav tako se pridružujemo pozivu Inšpektorata, da ga je potrebno kadrovsko okrepiti, četudi se zavedamo, da brez hkratnih sistemskih sprememb na tem področju do večjih premikov verjetno ne bo prišlo.

Ključna kritična področja, ki jih je navedel tudi predstavitelj poročila, so bila že tudi v preteklosti prepoznana, vendar je opazen tudi bistven premik, ki se zgodi od tega, koliko so pa socialni partnerji pripravljeni na oblikovanje kompromisnih rešitev, ki jih predlagajo tudi v inšpektoratu.

V razpravi seveda nismo šli mimo evidentiranja delovnega časa, kjer še vedno ni doseženo soglasje med socialnimi partnerji. Prav tako je bilo opozorjeno na pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki še vedno ni sprejet. Namreč področje kostno mišičnih obolenj je med slovenskimi delavci še vedno en ključnih razlogov za bolniške odsotnosti in pa tudi za invalidnosti, ki izhajajo iz dela in na tem področju zagotavljanja varstva in zdravja pri delu bo potrebno storiti prav gotovo tudi več.

Dotaknili smo se tudi vprašanje priporočil v nadzor na področju socialnega varstva in nadzora nad delom na domu, čemur bo seveda v prihodnje potrebno tudi z vidika zagotavljanja ustreznih pogojev za varnost in obremenjenost delavcev, ki delajo od doma, zagotovo nameniti več pozornosti, saj se te oblike dela seveda čedalje hitreje in v večjem obsegu uvajajo tudi v slovenski prostor.

Več o tem in drugih zadevah smo napisali v našem poročilu, ki ste ga prejeli in s tem tudi zaključujem svojo predstavitev.

Hvala.

Hvala Državnemu svetu.

Želi besedo še kdo drug iz med vabljenih? Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov? (Ne.)

Zato ugotavljam, da smo zaključili s predstavitvijo stališč vabljenih in prehajamo na razpravo članic in članov Odbora.

Odpiram razpravo. Kdo bi se želel prijaviti k besedi?

Kolega Soniboj Knežak, izvolite, vaša beseda.

Hvala predsednik.

Spoštovani kolegice, kolegi, predstavniki Vlade, ostali gostje, lep pozdrav!

Jaz se okrog teh številk, kot je že uvodoma vršilec dolžnosti povedal, ne bi kaj posebej ukvarjal. So nekje v tistih letnih povprečjih seveda zaznamovani za leto, ko govorimo, ko ga je zaznamoval covid, tako da, drugače pa se mi

zdi, da bistveno ne odstopa od ostalega.

Tisto, kar si jaz bi želel izpostaviti, dve oziroma tri zadeve. Prvo, kar je v poročilu, to se ponavlja že kar nekaj časa, je ena izmed ugotovitev tudi to, da ni bilo v letu 2021 prijavljena oziroma ugotovljena nobena poklicna bolezen. Odpiram temo, ker dokler bomo imeli z zakonodajo, ki je popolnoma neustrezna s tega področja, in ker nenazadnje ni korektno do tistih zaposlenih, ki pa vem, da jih je kar precej, kar nekaj poklicev, dobesedno danes ne moreš uveljaviti zahtevka za poklicno bolezen. Od tega, da se prepletajo funkcije, od tega, da delodajalci, v končni fazi je to biznis, sklepajo posle z medicino dela, ki ne rada opozarja, ampak te imamo precej, pri stoječem delu, ker se ponavljajo, dokazljivo lahko te zadeve sledimo. Jaz vem, da ker sem na tem področju delal, medicina dela za vsako leto pripravi poročilo, in če se v teh poročilih vsako leto pojavljajo na istih delovnih mestih iste zadeve, bolezni, se pravi, ne vem, lokomotorne, te one, se da relativno s pregledom dveh, treh poročil ugotoviti, da tu nekaj ne štima.

No, zdaj, iti tu v smeri iskanja rešitev, da bi to bila dolžnost, zakonska naloga pooblaščene medicine dela, da opozori, da je treba nekaj, ne vem, ali so to inšpekcije ali delodajalci tako dobijo, ampak bore malo je teh, ki bodo šli sami prijavljati postopke, da imajo delovna mesta, kjer prihaja do poklicne bolezni. Ampak je, ni korektno do ljudeh, ki zbolevajo. To me zanima, če se razmišlja oziroma ste, je nujna sprememba zakonodaje, poenostavitev postopkov, odgovornosti, ker danes se dejansko ne moreš iti po tem postopku priti do statusa, da zmanjšuje poklicno bolezen.

Drugo, pozdravljam, nekje sem zasledil tudi, da je nekako odobrena tisto, kar smo se že tudi v prejšnjem mandatu prizadevali za kadrovsko okrepitev, da imate nekaj teh okrepitev za naslednje leto odobrenih.

Tisto zadnje, kar je pa bi pa bolj bil moj nasvet, glede na to, da ste se zdajle ekipa zamenjali na inšpekciji, glede na to, da v bistvu prihajajo neka sporočila, zdaj bo pa malo drugače, predvsem z nekim žuganjem, tako da je malo začuti tudi po mojem upravičeno ali pa neupravičeno tudi s strani delodajalskih organizacij. Jaz te usmerjene preglede pozdravljam, vem kaj pomenijo. Hkrati pa seveda jaz upam tudi, da se zavedate, da je inšpekcija dela ena izmed nalog, je tudi strokovna pomoč delodajalcem in delavcem.

Tako da, jaz sicer nimam slabih izkušenj, sem bil v večjem podjetju, ker smo imeli v glavnem stvari »pošlihtane« in sem tam, ko pa niso bili, so bili pa dobrodošli tudi nasveti z nekimi roki za odpravo.

Predsednik, zaenkrat toliko, hvala.

Hvala za razpravo.

Bi še kdo želel razpravljati? (Da.)

Poslanka Helbl, izvolite, vaša beseda.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav, nekaj doni, ne vem. Torej, lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem gostom, vabljenim!

Zdaj jaz imam pred sabo in sklepe naše prejšnje seje, kot ste rekli, predsednik, da združujemo, …