Lep pozdrav, bomo kar začeli.

Pozdravljam vse članice in člane Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pozdravljam tudi predstavnike Ministrstva za javno upravo in Zakonodajno-pravne službe in vse ostale!

Obveščam vas, da so, pričenjam 11. nujno sejo odbora in vas obveščam, da je danes zadržana in se seje ne more udeležiti dr. Vida Čadonič Špelič iz Nove Slovenije, imamo pa nekaj nadomestnih članov, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert in poslanec Dušan Stojanovič nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, ki je do…, in je določen kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo je dne 12. 10. vložilo več kot štirideset volivk in volivcev.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe iz dne 13. 10., delovno gradivo predloga odloka z dne 13. 10. in tik pred začetkom seje smo dobili še predloga za spremembo delovnega gradiva, k razdelku tri in štiri Poslanske skupine SDS.

K tej točki so bili vabljeni mag. Branko Grims, predstavnik predlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državna volilna komisija. Državni zbor je na 6. izredni seji, 22. 6. 2022, sprejel Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Dne 12. 10. je več kot 40 tisoč volivk in volivcev na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije, 12. člena v povezavi s prvim odstavkom dvanajst, 12.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter 185. člena Poslovnika Državnega zbora vložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu.

Iz zahteve izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi, »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?«. V skladu z Ustavo in Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve razpisati referendum v sedmih dneh od vložitve takšne zahteve.

V okviru obravnave navedene zahteve mora odbor upoštevajoč 169.a, 169.b in 171. člen Poslovnika Državnega zbora sprejeti Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu ter ga posredovati v sprejetje Državnemu zboru. Delovno besedilo predloga odloka ste sprejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se, upoštevajoč zakon, za datum dneva razpisa referenduma določi 25. oktober 2022, medtem ko je datum glasovanja na referendumu predviden za 27. november 2022.

V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot eno leto. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi delovno telo datuma v tretjem in četrtem razdelku v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Zdaj pa pričenjamo z obravnavo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma in besedo dajem vabljenim, najprej gospodu Branku Grimsu kot predlagatelju oziroma predstavniku vlagateljev zahteve.

Izvolite, gospod mag. Grims.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Kot vsi veste, je bil v minulih dneh Državnemu zboru vloženih 157 tisoč 437 podpisov volivk in volivcev za 3 zakonodajne referendume. Od tega je glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije podpisalo zahtevo več kot 52 tisoč volivk in volivcev. To je daleč več kot je potrebno glede na veljavno ustavno ureditev in glede na Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, zato je vsekakor zahteva utemeljena in na tej osnovi je dolžan Državni zbor razpisati zakonodajni referendum.

Glede na predlagani odlok, ki je pred nami in pa glede na vloženo zahtevo se lahko strinjamo glede vprašanja, ki se daje na referendum: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki ga je sprejel Državni zbor na svoji seji dne 22. junija 2022. Do sem je vse v redu.

Od tukaj naprej pa je problem. Kajti Zakon o referendumski iniciativi seveda omogoča nekoliko gibljiv začetek in pa tudi potek rokov za referendumska opravila. In pravi, da od začetka rokov do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kot 45 dni.

Za dan razpisa referenduma pa seveda lahko v razumnem roku to določi sam Državni zbor, skladno s predlogom, ki je pred nami. Kot predlagatelji se s predlaganim rokom, ki je za začetek poteka rokov za referendumska opravila, torej 25. oktober, ne strinjamo in smo za to tudi vložili ustrezen amandma.

Glasovanje je zdaj predlagano po tem predlogu odloka v nedeljo, 27. novembra 2022. Tukaj je pa ključni problem, kajti vsi vemo, da tako v nedeljo prej kot v nedeljo potem bodo potekale volitve, in sicer prvi in pa drugi krog glasovanja na lokalnih volitvah in nobenega razloga ni, da se ne bi to združilo.

Glede na to, da je potrebno za priprave na referendum do začetka rokov za volilna opravila pripraviti kar nekaj stvari, in je na to Državna volilna komisija večkrat opozarjala, mi predlagamo, da se ta rok nekoliko podaljša, in sicer, da začne dan za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi 28. oktober 2022.

Tisto, kar pa je bistveno, pa je potem, da se glasovanje na referendumu izvede v nedeljo, 4. decembra 2022. To je popolnoma znotraj obsega gibljivih rokov, kot jih določa Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, se pravi, je ta predlog popolnoma zakonit.

Dodatno utemeljen pa je z razlogom ekonomičnosti in racionalnosti. Prvič zato, ker se na ta način združi glasovanje v drugem krogu lokalnih volitev in pa glasovanje na referendumu, kar za volivca pomeni, da mu ni treba dve nedelji zapored iti na volišče, ampak zadošča enkrat, kajti to pomeni prihranek časa volivca, prihranek stroškov volivca, nekateri se morajo tudi peljati, nimajo volišča v vseh vaseh pred svojim pragom, in pa seveda potem to tudi znižuje njihove stroške. Ravno tako pa znižuje stroške tudi pri izvedbi, saj so v mnogih občinah, pričakovati je verjetno kar večino občin, izvedba drugega kroga volitev, pomeni, da so že aktivirani odbori na voliščih, da so volišča pripravljena, da so vse tiste tehnične in pa s tem tudi stroškovno vezane zadeve že urejene. Vse kar je potrebno bi bilo, da se s strani pristojnih organov pooblasti isti volilni odbor za izvedbo volitev, se pravi, za izvedbo lokalnih volitev in pa hkrati tudi za izvedbo referendumskih pač glasovanj oziroma aktivnosti povezanih s tem.

Torej ta odlok, ki je pred nami je po vsebini, ko gre za vprašanje zagotovo ustrezen in je ustrezen tudi glede na utemeljitev, ki smo jo dali, s katero opozarjamo, da je tako vprašanje in pa referendum utemeljen na osnovi dejstva, da bo zakon povzročil nove stroške in to velike stroške. Namreč, to je tudi opozorilo Zakonodajno-pravne službe, da je zakon tak kot je bil zdaj predlagan, neustrezen in je sporen z vidika pravne varnosti in pa notranje skladnosti in konsistentnosti pravnega sistema. Da je obrazložitev zakona bila lažna, nepravilna, ker je zapisano, da ne bo povzročil dodatnih stroškov, kar je očitna neresnica, saj gre za nove funkcije in pa nove službe. V perspektivi pa to seveda zagotovo pomeni tudi bistveno večje stroške za davkoplačevalce in njim se izstavlja tukaj račun. Pomeni povečanje števila ministrstev iz sedanjega, ki je še primerljivo z večino evropskih držav, na popolnoma rekordno število ministrstev, ki nima primerjave v Evropi v državi, v kateri v tem trenutku z pač preprečitvijo dviga plač, znižanjem plač torej in pa z višanjem davkov po eni strani in na drugi strani z inflacijo, ki je ekonomsko gledano davek, za katerega ni potreben zakon kot se mu poljudno reče, namreč kot je rekel gospod Ronald Reagan; »Inflacija ne podivja zato, ker bi ljudje zapravljali preveč, ampak inflacija je zato, ker Vlada zapravlja preveč«. V času vaše Vlade smo iz držav z najnižjo ravnjo inflacije v Evropski uniji prišli do tistih z najvišjo to pa skupaj z višjimi davki, nižjimi plačami pomeni dobesedno ropanje prebivalk in prebivalcev, izčrpavanje slovenskega podjetništva. V vsem tem bi vi za to povečano število državnih resorjev, za to seveda očitno potrebne dodatne zaposlitve in dodatna finančna sredstva izstavili račun. Glede na to, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, kar jim daje 2. člen slovenske ustave, je naš predlog, da o tem ljudje odločijo neposredno, da odločijo na referendumu. Ta zahteva je utemeljena z več kot 50 tisoč podpisi.

Naš predlog pa je, da se to izvede ekonomično in racionalno, da se torej to združi z drugim krogom lokalnih volitev. Kot vsi veste, bo to v korist državljank in državljanov in prihranilo se bo kar nekaj denarja, ki se lahko v Sloveniji koristno uporabi ali za izgradnjo infrastrukture, za izgradnjo šol, za to, da se da upokojencem kaj več kot tistih sramotnih 5 evrov, ki jim jih je namenila sedanja Vlada. Ljudje si zaslužijo več in so v času pretekle Vlade tudi dobili stotine evrov. To je pravilno, da tisti, ki je Slovenijo gradil, tudi dobi in pa še za vse drugo, kar seveda državljanke in državljani upravičeno pričakujejo od Vlade Republike Slovenije.

S tem je naš predlog tudi utemeljen.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Katarini Kralj.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili mnenje k vloženi zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o Vladi. V mnenju ugotavljamo, da je zahteva, da je zahtevo vložil upravičen predlagatelj, da je pravočasna, da so zahtevi priloženi podpisi najmanj 40 tisoč volivcev na predpisanih obrazcih in da je referendumsko vprašanje oblikovano v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Na podlagi tega zaključujemo, da je zahteva vložena v skladu z zakonom.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za javno upravo, gospodu državnemu sekretarju Juretu Trbiču.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanke, poslanci in drugi prisotni!

Kot predstavnik resorno pristojnega ministrstva za področje volilne in referendumske zakonodaje, želim na kratko predstaviti mnenje oziroma stališče Vlade glede zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije oziroma predlogu Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da Državni zbor sprejme odlok o razpisu zakonodajnega referenduma.

Poudaril bi naslednje. Referendum je res neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci z določenega območja oziroma tvorbe z volilno pravicom, na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o Ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo. Predstavlja enega od temeljev neposredne demokracije, in sicer če za spremembo voli večina volivcev, je ta tudi sprejeta. Iz gradiva, ki nam je bilo posredovano s strani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo res izhaja, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja in pravočasno, da sama zahteva izpolnjuje tudi vse zakonske pogoje, ter da vsebuje referendumsko vprašanje, ki je oblikovano v skladu z zakonom. Torej sama zahteva izpolnjuje definitivno vse zakonske pogoje. Zdaj, ne glede na te procesne zadeve pa menimo, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi vseeno naslavlja svoj temeljni cilj, to je vzpostavitev organizacije in delovanja najvišjega organa izvršilne oblasti na tak način, da se seveda v čim večji meri omogoča izvedbo ukrepov, ciljev in politik začrtanih v koalicijski pogodbi in v zavezah danih volivcem, ki so se seveda na volitvah, 24. aprila, jasno izkazali svoje zaupanje trenutni koaliciji. Reorganizacija ministrstev bo tako zagotavljala pravzaprav večjo učinkovitost in lažje izvajanje zastavljenih ciljev, politik ter programov nove vlade oziroma vladne koalicije. Namreč prerazporeditev javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe bo izvedena v skladu z akti organizacije in sistematizacije delovnih mest ter na novo vzpostavljenimi področji pristojnosti posameznih ministrstev iz tega zakona. Ministrstva bodo tako bolj vitka in zato bolj operativna in odzivna, s tem pa seveda za državljane pomembna področja, ki jih ta Vlada uvršča med prioritetna in usmerjena v bodočnost, s prenosom pristojnosti ter nalog v zvezi z njimi iz obstoječih ministrstev na samostojna, bodo dobila večjo pozornost in pomembnost, kot če bi bila le ena izmed ostalih področij kot do sedaj. Ne pozabimo, da je širšega družbenega pomena, da vsakokratna Vlada dela v korist države in državljanov in seveda, da uspešno rešuje družbene probleme, pri čemer je njena organiziranost pravzaprav njena odgovornost. Nenazadnje govorimo o precedensu, kajti na nek način je ta zakon notranje organizacijski akt.

Kar se pa tiče ekonomičnosti glasovanja, pa moram reči, da tudi iz stališča našega resorja to težko zdrži, kajti prvič, drugi krog seveda ni v vseh občinah in drugič, občinske volilne komisije vendar niso okrajne volilne komisije in gre za popolnoma druge organe.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in obravnavo… Zdaj smo na obravnavi zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, tako da me pustite, da pripeljem zadevo do konca, potem pa boste vi kot predlagatelj prvi.

Skratka, prehajamo na razpravo in obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga sprejeli s sklicem,. Predlagam odboru, da se razpravlja o vseh delih združi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora ter, da po končani razpravi odbor opravi glasovanje o vseh delih.

In zdaj še, kar smo dobili pred sklicem seje še dva amandmaja, tudi o obeh amandmajih in potem o vseh delih delovnega besedila predloga odloka skupaj. Verjetno nobeden ne nasprotuje temu. Torej odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Naprošam vas le to, da se držimo točke dnevnega reda ter da se razprava nanaša na vsebino delovnega gradiva predloga odloka in ne na vsebino zakona. Ker se je k besedi že javil predlagatelj, vam jo kar dam.

Hvala še enkrat za besedo.

Samo navedbe, ki jih je dal zdaj predstavnik Vlade, so nekatere take, da pač zahtevajo ustrezen odgovor. Prvo zagotavljanje, da bodo ministrstva potem vitkejša in da bo zato to cenejše, to je seveda lahko pač pravljica, ki se pove nekje v vrtcu, ampak morda bo posamično ministrstvo res malenkost cenejše ali pa ožje, kot želite povedati, samo jih bo pa za to bistveno več in seštevek skupnih stroškov, ker gre za povečanje števila funkcionarjev, ker gre za povečanje ustreznih prostorov, vsega tistega, kar pa ministrstva s sabo potegnejo in zanesljivo tudi povečanje služb, pa so seveda potem stroški neprimerljivo večji s tem, kar imamo sedaj. To se pravi, da ta trditev očitno ne zdrži zdravorazumskega testa.

Drugo, kar pa je, ko ste rekli glede volilnih odborov. Že sam sem poudaril vse kar bi bilo potrebno je, da se iste odbore pooblasti z ene strani, se pravi s strani občinske volilne komisije za izvedbo volilnih opravil, s strani okrajnih volilnih oziroma pristojnih organov za izvedbo referenduma, pa za izvedbo referendumskih opravil, pa še vedno se jim za to ne izplača dvojnih stroškov, ampak so stroški enojni in je zato taka izvedba bistveno cenejša, kot če se to ločuje, predvsem pa, in to je bistveno, je to mnogo ugodneje in ceneje za državljanke in državljane, ki si morajo sicer dvakrat vzeti čas, dvakrat imeti stroške, dvakrat hoditi na volišča in tukaj gre pa za ne enega, ampak gre za milijon in še več volilnih upravičencev. To se pravi, je jasno, da so ekonomski in racionalni stroški v korist tega, da se te datume združi.

Preden nadaljujemo, preberem še dve pooblastili.

Poslanka Mojca Šetinc Pašek nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič in poslanka Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanko Tamaro Vonto.

Želi še kdo besedo v razpravi? (Da.) Nataša Sukič.

Hvala.

Saj v bistvu to je nekaj, kar je pravzaprav sploh nima smisla komentirati,. Jaz ne vidim ravno praznika demokracije v tem, spoštovani kolega Grims, da se takole izigrava ta demokracija in da se tako izigrava ljudstvo in tako izigrava referendume, kot si vi to privoščite oziroma postavili ste nov mejnik v politični praksi, odslej naprej bo pač ljudstvo na referendumu odločalo o vsakršnem nadaljnjem ustroju in organigramu Vlade, kot jaz razumem vašo res srčno pobudo v dobrobit tega naroda. Tako, da to je res zavržno se takole igračkati z referendumi, z ljudsko iniciativo in se delati velikega demokrata, to je res prav sprevrženo, moram reči. Seveda zdaj imate teh 40 tisoč podpisov, odlok bo sprejet, vsekakor ne podpiram vaše iniciative za spremembo datuma, da si ne boste slučajno domišljali, da jo.

Tako, da kot rečeno, ne vem, mislim, da je največji referendum o tem, kakšna naj bi bila Vlada in kako naj bi izgledala, bil na dan volitev in še vsakič je bilo tako in še vsaka vlada je imela vso kompetenco in pooblastilo ljudstva, ki jo je izvolilo, da sama zastavi način svojega dela, sama nastavi organigram in sama nastavi vse to. Nikoli se še ni zgodilo kaj takega, tako da to je, oprostite, res skrajno dno in somrak demokracije. Kadar je Branko Grims zastavonoša takšnih pobud, potem veste kako se nam piše.

Hvala lepa.