Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo odborov, ki bo zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 18. OKTOBRA 2022. Ponovno prosim mag. Marka Štucina, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Mag. Štucin, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Na zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. oktobra 2022 v Luksemburgu, bodo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve opravili orientacijsko razpravo o reformi volilne zakonodaje v Evropski uniji oziroma predlogih Evropskega parlamenta v zvezi s prihodnjimi volitvami.

Predlog za reformo volilne zakonodaje Evropske unije je politično in pravno precej zahtevna tema. Države članice še vedno čakamo na mnenje pravne službe Sveta, da bi dobile jasnejšo sliko o vseh pravnih posledicah predloga. Člani Odbora za zadeve Evropske unije ste se prejšnji petek že seznanili s stališčem Vlade glede tega predloga. Slovenija podpira prizadevanje za krepitev Evropske unije. Naklonjeni smo razpravi o vzpostavitvi enotnih skupnih načel za volitve v Evropski parlament, pri tem je treba upoštevati subsidiarnost in sorazmernost ter ustavno ureditev Republike Slovenije. Podpiramo tudi spremembe, s katerimi se zagotavlja uravnotežena zastopanost spolov. Glede na to, da je volilna zakonodaja v celoti v nacionalni pristojnosti držav članic, se nam zdijo še posebej zahtevna vprašanja usklajevanja volilnih nalog, pa tudi uvedba evropskega volilnega imenika, evropskega volilnega organa, poenotenje pravil volilne kampanje in uvedba fiksnega dneva glasovanja. Ocenjujemo, da so predlogi v tej fazi še preveč nejasni in premalo opredeljeni. Slovenija je tudi še vedno precej zadržana do sistema volilnih kandidatov tako imenovanih spitzen kandidatov za predsednika ali predsednico komisije. Ta postopek se zdi nezdružljiv z Lizbonsko pogodbo, toda čeprav se politično morda zdi, da gre za vprašanje evropskih političnih pripadnosti, gre v bistvu za pravno vprašanje in vprašanje ohranjanja medinstitucionalnega ravnovesja.

Druga točka bo priprava na Evropski svet, ki bo potekal 20. in 21. oktobra. Na Ssvetu za splošne zadeve bomo nadaljevali priprave na oktobrsko redno zasedanje Evropskega sveta in v tem okviru obravnavali osnutek sklepov. Glede na to, da sem podrobnejša stališča Republike Slovenije do obravnavanih vsebin podrobneje predstavil že pri prvi točki dnevnega reda te seje, bi tu izpustil opredelitev glede posameznih točk dnevnega reda. Tako bi nadaljeval s točko Nadaljnje ukrepanje po konferenci o prihodnosti Evrope. Svet za splošne zadeve bo nadaljeval razpravo o nadaljnjih korakih glede konference o prihodnosti Evrope. Tokrat je osrednje vprašanje razprave časovnica, kdaj naj se svet odzove na poziv Evropskega parlamenta za sklic konvencije za spremembe pogodb po členu 48 Pogodbe o Evropski uniji. Stališče Slovenije je, da se mora Evropska unija v prvi vrsti osredotočiti na predloge konference, ki jih je mogoče izvesti v okviru obstoječih pogodb, kar je po ocenah kar 94 % vseh predlogov, ki so jih podali državljani. V zvezi s sklicem konvencije ni nobene potrebe po prenagljenem odzivu oziroma odločitvi, odpiranje pogodb je namreč po izkušnjah dolgotrajen proces z negotovim izidom. Zato menimo, da resolucija Evropskega parlamenta z 9. junija 2022 še ne daje zadostne podlage podlage za odločitev sveta o nadaljnjih korakih in predlagamo, da se počaka na napovedano poročilo, ki ga v evropskem parlamentu pripravlja Odbor za ustavne zadeve. To naj bi podrobneje razdelalo predlog sprememb in bo predvidoma na voljo v začetku prihodnjega leta.

Hkrati menimo, da se je treba izogibati medinstitucionalnim sporom in ohranjati dialog in sodelovanje z Evropskim parlamentom glede tega občutljivega vprašanja. Zdaj, če bi se na podlagi konkretnih predlogov Evropskega parlamenta in po poglobljeni razpravi med državami članicami izkazalo, da so spremembe pogodb resnično potrebne za učinkovitejše delovanje Evropske unije, smo v Vladi odprti tudi za razmislek o spremembah pogodb.

Naslednja točka bo vprašanje pravne države na Poljskem. Sicer gre za obrazloženi predlog v skladu s členom 7, pogodbe o Evropski uniji. Pričakujemo, da bo komisija pozdravila ukinitev spornega disciplinskega senata Vrhovnega sodišča Poljske, hkrati ponovno ocenila, da še vedno obstaja resno tveganje za kršitev vladavine prava, saj vrsta ključnih zadev še vedno ostaja odprtih. Med najbolj zaskrbljujočimi so še vedno vprašanja neodvisnosti pravosodja, zlasti s pravom Evropske unije neskladno imenovanje in poklic sodnikov, spoštovanje načela primarnosti prava EU ter neizvajanje sodb Sodišča Evropske unije. Slovenija dejavno podpira pobude in aktivnosti za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava na Poljskem in v celotni Evropski uniji. Zavzemamo se za nadaljevanje postopka v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji, ki je ključnega pomena za zagotavljanje spoštovanja načel vladavine prava in vseh temeljnih vrednot Evropske unije.

Toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati?

Jaz bi imel za državnega sekretarja samo vprašanje teh transnacionalnih list za evropske volitve. Kaj vi menite osebno? Sam menim, pa tudi številne kolegice in kolegi, da bo Slovenija tu izigrana, da v tem trenutku imamo 8 poslancev. Bojimo se, da je to bolj pisano na kožo velikim članicam, in da si preko transnacionalnih list še bolj krepijo lahko svoj vpliv v Evropskem parlamentu.

Morda neko… Mogoče še kdo. Mislim, da smo zadnjič že to začeli, pa je bilo kar, ta tema je šla kar tiho…

Gospod Gladek še ima. Izvolite, kolega Gladek. ,

Hvala za besedo.

Tudi jaz bi se pridružil pomislekom, pomisleku predsednika. Zadnjič je šla ta tema zelo hitro mimo in sem vesel, da jo imamo priložnost danes malo bolj konkretno obravnavati. Meni so v bistvu sporni trije deli v tem predlogu.

Prvo so, tako kot je predsednik rekel, transnacionalne liste. Mi kot majhna država oziroma Evropska unija je skupek neodvisnih oziroma enakovrednih držav z nekimi transnacionalnimi listami mislim, da se slabi moč malih držav. Že sedaj imamo od 705 evropskih poslancev, jih imamo iz Slovenije 8, kar je, bom rekel, minorno število in najbrž vsi vemo, da se vse politične odločitve oziroma č,e hočemo svoj interes uveljavljati, ga lahko mogoče preko političnih skupin ,kot nacionalna skupina smo premajhni. Tako, da to je en pomislek.

Drugo je znižanje starosti na šestnajst let kar se tiče volilnih upravičencev. Vemo, da v Sloveniji je starost osemnajst let pogoj za polnoletnost in za pridobitev pravice do volitev. Ne vem, če je to smiselno oziroma ne vidim nobene racionalne, stališča Slovenije, da se ta starost samo pri tem delu znižuje.

Tretja stvar imam pa tudi pomisleke… Uvedel naj bi se enoten volilni dan, se pravi, 9. maj, dan Evrope. Naslednje volitve naj bi prišle, če sem prav pogledal, na četrtek. Po mojih izkušnjah oziroma Slovenija nima tradicije volitev na delovni dan. Vemo da, bom rekel, že na nedeljo mar za marsikatere volitve težko nagovorimo ljudi, da se volitev udeležijo. Osebno mislim, da bo, da bodo volitve na delovni dan to številčnost oziroma to udeležbo na volitvah še zmanjšale. Vem, da nekatere države imajo to tradicijo oziroma da so volitve na delovni dan pri nas žal ne. Jaz mislim, da bo treba kar veliko, bi bilo treba kar veliko energije vložiti, da bi ljudi zmotivirali, da bodo na delovni dan šli na volitve. Po drugi strani pa tudi, kar se tiče popolnjenosti volilnih odborov. Če bo temu tako, bomo prišli samo na možnost, da bodo samo upokojenci v volilnih odborih, ker se bojim, da nekdo iz gospodarstva oziroma ki ima redno zaposlitev, ga bo težko delodajalec spustil oziroma omogočil, da bo namesto v podjetju delal v volilnem odboru.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala, kolega Gladek. Kolega Lenart Žavbi, podpredsednik naš.

Izvolite, kolega Žavbi.

Hvala predsednik. Jaz podpiram to razpravo, ki sta jo s kolegom Gladkom odprla. Sedaj, če jaz prav razumem, tukaj gre za orientacijski pogovor na ravni sveta, tako da začenjamo to debato. Se lahko tudi strinjam z zadnjim pomislekom, ki ga je kolega Gladek izpostavil te četrtki oziroma med delovni teden volitve, se strinjam, da bi v Sloveniji to predstavili, kar velik problem. Tudi pohvalil bi ta aspekt volilnih odborov, ki se strinjam s tem, z vašim razmišljanjem kolega. Predlagam v resnici, da se mogoče v okviru tega odbora opravi neka širša razprava o tej tematiki. Naredimo mogoče kakšen dan, za to si vzamemo pa naredimo celosten pregled materije.

Hvala.

Poglejte, mi bomo zapisali, zato bom sedaj ponovil vaše besede, kolega Žavbi, naredili bomo tematsko sejo na temo institucionalnih sprememb Evropske unije predvsem parlamenta in vsega ostalega in bomo to tudi zapisali in bomo to sejo pripravili torej v naslednjih tednih, ko bomo imeli nekaj malo več prostega časa. Jaz mislim, da je pomembna seja, glede naše skupne prihodnosti v Evropski uniji in tudi nekaj našega glasu, moči in vsega ostalega. Gre tudi za neke naše, jaz bi temu rekel, običaje: nedeljska nedelja za volitve. Tudi tu imam številne pomisleke, torej vse te, ki jih je kolega Gladek podprl. Še želi kdo morda?

Kolegica Tacer, izvolite, imate besedo. Še kdo? Kolega Gregorič še, potem.

Izvolite, kolegica Tacer.

Sicer je bilo rečeno, da je zadnjič šla ta debata hitro mimo. Jaz sem zadnjič razpravljala na to temo in sem ravno izpostavila tudi starost, nižanje starosti na 16. let za aktivno volilno pravico in pač zavzemanje za večjo uravnoteženost spolov na listah. Začela bi s tem, da sploh ne vem, če je kakšna kolegica poslanka v tem odboru danes, samo jaz sem, imamo velik problem, o tem se moramo pogovarjati. Pozdravljam, da je to eden izmed mnogih ukrepov, ki jih moramo zavzeti za to, da bomo imeli bolj reprezentativno demokracijo in to vidim tudi kot eno ključnih točk ravno pri pogovorih, ki smo jih ravno imeli na temo varnosti, na temo mirovnih pogajanj, ki so tudi globalno gledano ena izmed področij, kjer je izjemno nizka zastopanost žensk. Mogoče, če bi imeli večjo zastopanost, bi lahko prišli tudi do kakšnih boljših rezultatov, tako da tukaj dajem en širši pogled. Zelo spodbujam ta prizadevanja in prioritete Evropske unije. S kolegom Gladkom se ne strinjam glede starosti 16. let, da ni nobenih možnih racionalnih argumentov. Vseeno imajo ljudje v teh dveh letih 16. do 18. leta možnost opravljanja določenih zaposlitev za plačilo in plačujejo davke in iz tega vidika se tudi vidi, potem postavi vprašanje zakaj pa ne bi imeli možnosti sodelovati v aktivno v političnih procesih. Sem pa zadnjič tudi opozorila tukaj, da se mi zdi usposabljanje za aktivno participacijo, torej znanje, ki nam ga da obvezno šolstvo v Sloveniji na tem področju, neustrezno, in bi bilo potrebno, če bomo nižali volilno pravico, pa v bistvu v vsakem primeru, ampak posebej, če jo bomo nižali na 16, uvesti neke osnove ustavnega prava, zato, da bomo bili mladi opolnomočeni, da bomo vedeli, kako deluje sistem in bomo lahko potem tudi nekako vsebinsko v njem sodelovali.

Na splošno pa, ja, podpiram, da se začnemo o tem pogovarjati, je le začetek ene zelo pomembne teme in se veselim, če bomo ustanovili nek poseben odbor, kjer bomo te stvari še bolj poglobljeno razčistili. Hvala.

Naslednji je prijavljen kolega Gregorič.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Tudi hvala državnemu sekretarju Štucinu!

Jaz bi imel samo eno vprašanje. Na, nekje je bilo omenjeno v in tudi piše, da bodo razpravljali ministri in državni sekretarji tudi o, da bodo podali usmeritve pred zasedanjem konference OZN o podnebnih spremembah KOP(?) 27.

Moje vprašanje za državnega sekretarja je, ali je v EU še volja za boj proti podnebnim spremembam, ki imamo zdaj toliko drugega dela? Kako, namreč, mene skrbi, kako vključiti v ta boj Kitajsko, Rusijo, Bližnji vzhod in svetovni jug? tu brez močne podpore EU pač ne bo šlo. Hvala lepa.