1. TRAJK: (SC)

Dobro jutro, spoštovani kolegice in spoštovani kolegi.

Pričenjam 6. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednje poslanke in poslanci. Torej, najprej bom prebral opravičila, da se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci, to je dr. Anže Logar, to je poslanec Jernej Vrtovec in mag. Matej Tonin. Na seji pa s pooblastilom sodeluje naslednja naslednji poslanec in sicer poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Leno Grgurevič. Lepo pozdravljam vse prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 14. oktobra 2022 dva tisoč dvaindvajset ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 3.a. Predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 3.a.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo. Pri obravnavi naslednjih točk dveh točk dnevnega reda predlagam, da bi združili obravnavo 1. in 2. točke. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PA PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 2024.

Gradivo je objavljeno na spletni spletnih straneh Državnega zbora z dne 30. 9. 2022. Predloga proračuna bomo obravnavali v skladu s 166. členom Poslovnika oziroma tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer le z vidika svojih pristojnosti. Torej, v tistih delih, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve. Obveščam vas tudi, da do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma odbora in za dopolnilno obrazložitev predlogov proračunov dajem besedo predlagateljem. In sicer najprej predstavnikom Ministrstva za finance, da poda splošno obrazložitev predlogov proračunov, gospod Alek Valenčič.

Izvolite.

Lep pozdrav.

Hvala za besedo.

(Ministrstvo za finance, Valenčič Alek, Direktorat za proračun.) S strani ministrstva bom na kratko izpostavil nekaj osnovnih informacij oziroma podatkov iz splošnega dela predlogov proračuna za prihodnji dve leti.

Priprava proračuna je potekala v izjemno negotovih okoliščinah, ki so večinoma posledica makroekonomske in politične situacije v svetu. Vsesplošne spremembe v Evropi, geostrateški položaj Slovenije in posredna odvisnost tako od ruskih kot ukrajinskih virov so pomembno zamajali stabilnost našega gospodarstva. Že tako načeto gospodarsko situacijo, ki jo je povzročila več kot dve leti trajajoča epidemija covid, je dodatno otežila tudi energetska kriza in inflacijski pritiski na številnih področjih. Zaradi nepredvidljivosti nadaljnjega razvoja energetskih težav, ki so v veliki meri odvisna tudi od poteka vojne v Ukrajini, bo osredotočenost ekonomskih proračunskih politik prepletala z ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na vseh ključnih področjih.

Pri pripravi proračunskih dokumentov za leto 2023 in 2024, je bila upoštevana tudi jesenska napoved UMAR, ki za leto 2022 kljub vsem tem črnogledim napovedim vseeno predvideva 5 odstotno rast BDP, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje v prvi polovici leta, medtem ko za leto 2023 predvideva očitno nižjo rast v višini 1,4 % in 2,6 % v letu 2024. V sami programski strukturi državnega proračuna se v prihodnjem letu krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja, okoljske infrastrukture, znanosti, informacijske družbe, podjetništva in skladno s tem konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture.

Če na hitro pogledamo proračunske številke, vidimo, da so v letu 2023 prihodki proračuna načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je okvirno 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano v trenutno veljavnem oziroma sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 16,7 milijarde, kar je 25 odstotkov več kot v trenutno veljavnem proračunu. To je predvsem posledica načrtovanih izdatkov za blaženje inflacijskih pritiskov, s katerimi se soočajo tako državljani kot predvsem gospodarstvo.

Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde oziroma 3 odstotke več kot v letu prej. To preračunamo predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 15,5 milijarde, kar je 7 odstotkov manj kot je v predlogu proračuna za leto prej oziroma za leto 2023. Posledično v bilanci proračuna se pričakuje oziroma se načrtuje primanjkljaj v višini 3,3 milijarde v letu 2023 in 1,7 milijarde v letu 2024.

Za konec naj poudarim samo, da bodo še na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene vse okoliščine, stališča, izhodišča načrtovanja proračun za prihodnji dve leti, ter sam pristop upravljanja javnih financ. Hvala. To je za uvod.

Hvala lepa.

/ Izključen mikrofon/

Hvala lepa, predsednik.

Lepo pozdravljeni vse članice in člani odbora, vsi vabljeni in seveda gostje! Hvala tudi za uvodno predstavitev.

Kar zadeva Ministrstvo za zunanje zadeve. Cilj proračunskega načrtovanja temelji na strategiji zunanje politike, na koalicijski pogodbi in pa vseh prioritetah in ciljih, ki smo jih določili v dokumentih. V ta namen smo načrtovali sredstva po ciljih, najprej, da prispevamo k učinkovitemu multilateralnemu sistemu, krepitvi vseh aktivnosti, ki so povezane z Organizacijo združenih narodov, gre za povišanje članarin glede na leto 2020-2022. Gre za podporo kandidaturi Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v obdobju 2024-2025, in pa drugi cilj vzpostavitev učinkovite gospodarske, kulturne in znanstvene diplomacije. V tem delu si želimo okrepiti ministrstvo na način, da bomo pomagali podjetjem, krepili prizadevanja za krepitev diplomatske mreže, tudi digitalizacijo, ki je pomembna znotraj naših DKP, tudi z vidika zagotavljamo učinkovito konzularno pomoč našim slovenskim državljanom v tujini, in pa, da ciljno usmerjamo mednarodno razvojno pomoč, vključno s humanitarno pomočjo.

Sprejeti proračun za MZZ za prihodnje leto je znašal 109,155 milijonov evrov in predlog spremembe proračuna za prihodnje leto zdaj znaša 136,479 milijonov evrov, kar je pravzaprav za dobrih 27 milijonov evrov več od sprejetega. In pri tem je le za milijon 100 višji od rebalansa prejšnje leto. Zdaj, če grem čisto na kratko obrazložitev, kje so bila večja odstopanja glede na sprejeti proračun za prihodnje leto. Najprej, večje odstopanje v segmentu rednih sredstev plus 19 milijonov je posledica vpliva gospodarskih nihanj na mednarodnih trgih, vojne v Ukrajini, varnostne razmere v regiji, predvsem tudi valutna tveganja in izstop Rusije iz mednarodnih organizacij, vse to je prispevalo k večanju obveznosti do mednarodnih organizacij.

In načrtovani predlog odraža tudi prizadevanja našega ministrstva za krepitev diplomatske mreže, za digitalizacijo, kot sem prej povedala, DKP in vključena so tudi sredstva za podporo kandidaturi in članstvu Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN.

V segmentu namenskih sredstev, to je dodatnih 5 milijonov evrov, dobrih 5 milijonov evrov, je glavnina sredstev namenjena vlaganju v nepremičnine na MZZ in DKP, s čimer ohranjamo vrednost nepremičnin in zagotavljamo ustrezne pogoje dela, manjši del pa je za tiskovine za konzularno poslovanje.

In pa še segment sredstev Evropske unije se povečuje za dobra 2 milijona, zaradi podaljšanja trenutne finančne perspektive v leto 2023. MZZ v tem okviru izvaja projekte sofinanciranja iz sklada za notranjo varnost, ki bo prešel instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

Toliko, mislim, da je v uvodu dovolj za predstavitev, kje so bila tista ključna povišanja. In jaz mislim, da smo v sklopu sredstev, ki smo jih dogovorili vsaj za prihodnje leto, sposobni izpeljati vse ključne cilje, prioritete in pa naše obveznosti, ki sledijo iz strategije in koalicijske pogodbe.

Hvala.

Hvala lepa, spoštovana ministrica.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora.

Torej, želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ni interesa za to, ja.

Izvolite, gospod Marzidovšek, besedo imate.

Lepo pozdravljeni vsi člani odbora in predstavniki ministrstva!

Jaz bi samo prosil gospo ministrico, če bi lahko mogoče samo malo še dodatno osvetlila, kaj bodo te aktivnosti, kar se tiče gospodarske, kulturne diplomacije, samo malo, da dobimo še občutek, kaj bodo te dodatne aktivnosti, ker mislim, da je na tem področju vsekakor bilo premalo storjenega v preteklosti, bi bilo dobro, da se te aktivnosti pojačajo.

Tako da, hvala.

Hvala lepa.

Ja, zlasti v delu gospodarske diplomacije, tudi kulturne, se pogovarjamo o krepitvi meri že ekonomskih svetovalcev, kjer bomo odpirali dodatna mesta, tudi v sodelovanju z MGRT. Pojavlja se velika potreba, zlasti tam, kjer nismo zastopani z našo DKP mrežo, da lahko, in pa tam, kjer imamo seveda veleposlaništva, da bomo z ekonomskimi svetovalci, trenutno mislim, da imamo zapolnjenih 19 mest, kar je zelo, zelo malo. Že zdaj je več mest na razpolago, da bomo mrežo z ekonomskimi svetovalci okrepili in s tem pomagali bolj gospodarstvu. Načrti so še v dogovarjanju, tudi z MGRT, in v ta namen so tudi določena sredstva namenjena. Tudi potencialno za odpiranje kakšnega kulturnega, dodatnega centra. Zdaj imamo dve taki poziciji, ampak, v sosednjih državah je precej potenciala.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Ne.)

Vidim, da ni več, zato zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil s Predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2024, v tistih delih, ki se nanašata na njegovo delovno področje.

Odbor bo pripravil mnenje ter ga bo posredoval Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu, in bo odbor, torej, o tem pisno poročal.

S tem zaključujem 1. in 2. točko.

In se vam za sodelovanje zahvaljujem.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJE IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Torej, najprej bi vprašal članice in člane odbora, kdo želi besedo?

Aha, v redu, gospod Premik, izvolite, beseda je vaša.

Slovenija je bila prva, ki je med junijskim Evropskim svetom začela lobirati za to, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zdi se mi pomembno in tudi pohvalno, da ste dali na mizo konkreten predlog, ki ga je sedaj posvojila tudi Evropska komisija. Delo, jasno, s tem še ni končano, ker se morajo jasno tudi vse ostale članice EU strinjati s tem statusom. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da smo ponovno prepoznani kot država, ki s konkretnimi predlogi podpira Bosno in Hercegovino, pa tudi širitev Evropske unije, še posebej po tistih nesrečnih dogodkih v zvezi z »nom paperji« pred časom. Prepričan sem, da bo to okrepilo verodostojnost Slovenije in njene zunanje politike, kar nam bo dejansko pomagalo tudi pri ostalih zunanje političnih projektih. Pri tem bi vas želel vprašati, kako ocenjujete sedanje lobiranje na tem področju v zvezi s kandidatskim statusom BIH in kaj glede tega vprašanja lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Hvala lepa za vaše vprašanje.

Jaz bi, preden dam besedo ministrici, še opozoril vse skupaj za uporabo Poslovnika, torej ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predsednika oziroma predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut in potem tudi dopolnilno vprašanje poslanca lahko traja največ 2 minuti in pa dopolnitev odgovora predstavnika Vlade lahko traja največ 3 minute. Nekako v tem okviru se držimo tega, da ne bomo šli preko, saj smo tolerantni, pa vendarle moramo za te stvari tudi malo pogledati. Torej, besedo dajem ministrici za zunanje zadeve. Še Stojanovič. Bomo zbrali sklop vprašanj, pa naj ministrica potem odgovori.