8. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

20. 10. 2022

Transkript seje

Pričenjam 8. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani odbora, in sicer: Tomaž Lah, ki ga bo nadomeščal Bratislav Vrečko, Bojan Podkrajšek, ki ga bo nadomeščal Rado Gladek, Jožef Jelen, ki ga bo nadomeščal Andrej Hoivik, mag. Miroslav Gregorič, ki ga bo nadomeščal Robert Janev, Franc Props, ki ga bo nadomeščala Vera Granfol, Teodor Uranič, ki ga bo nadomeščal Gašper Ovnik, Natašo Sukič bo nadomeščala dr. Tatjana Greif, in to je to.

Prehajamo zdaj na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem,.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 16. seji, dne 4. 10. 2022, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 30. 9. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 10. 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 19. 10. 2022. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, mag. Tina Seršen? (Da.)

Izvolite.

Tina Seršen

Hvala.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog zakona spreminja veljavni Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, s tem, da do leta 2033 podaljšuje obdobje v katerem se dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in koncesijska dajatev Luke Koper, v delu, ki pripada Republiki Sloveniji, opredelita kot namenska sredstva za investicije v prometno infrastrukturo. Po veljavnem zakonu, sprejetem leta 2012 namreč za navedeni dajatvi z zaključkom leta 2023 preneha opredelitev namenskosti. To pomeni, da bi pri načrtovanju proračuna v prihodnjih letih morali za vse investicije za ceste in železnice predvideti integralna proračunska sredstva, kar bi otežilo učinkovito planiranje investicij in pripadajočih sredstev. Namenska sredstva, ki jih obravnava predlagani zakon, se zbirajo na proračunski postavki Direkcije za infrastrukturo, namenjajo pa se prvenstveno za gradnjo in vzdrževanje državnih cest in javne železniške infrastrukture. Kot taka so izredno pomemben vir, neodvisen od siceršnjih prihodkov integralnega proračuna. V zadnjih treh letih je bilo iz naslova namenskih sredstev pridobljenih nad 160 milijonov evrov letno, kljub temu to namenska sredstva torej ne zadoščajo za kritje vseh letnih obveznosti, zato prihodki iz integralnega proračuna še naprej ostaja pomemben vir. Predlog zakona torej ne uvaja novih dajatev in glede na to, da gre zgolj za podaljšanje namenskosti dveh virov, ki sta že namenska, ne prinaša bistvenih novosti, niti ne obremenjuje posameznikov in gospodarskih subjektov, saj ne vpliva na vsebino obeh dajatev. Seveda bi bilo zaradi specifik financiranja prometne infrastrukture, ki predstavlja stalno izvajanje projektov z visoko investicijsko vrednostjo, ki se izvajajo in financirajo skozi obdobje več let, smotrno zagotoviti stalen in stabilen vir financiranja. Ne glede na to pa tudi podaljšanje možnosti uporabe namenskih sredstev pomembno prispeva k načrtovanju proračuna Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

Hvala.

Državni sekretarki se za ta pojasnila zahvaljujem.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite besedo gospa Helena Rus.

Helena Rus

Hvala za besedo.

Naša služba na predlog zakona z vidika naših pristojnosti nima pripomb.

Hvala.

Hvala za pojasnilo.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik Bogomir Vnučec predstaviti mnenje?

Bogomir Vnučec

Spoštovana predsednica, spoštovani člani!

Naša komisija podpira predlog zakona in se tudi strinjamo, da bi bilo potrebno mogoče dolgoročno ta problem rešiti na način, da bi se mogoče ustanovil infrastrukturni sklad oziroma karkoli v ta namen, da je potem to področje ni predmet vsakoletne obravnave, ampak da je to bolj dolgoročno.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo dva člena, odboru najprej predlagam, da se razprava o obeh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bi bili vloženi, nato pa glasovali še o obeh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

V razpravo dajem oba člena predloga zakona. Kdo želi razpravljati?

Izvolite, gospod Černač.

Hvala.

Podaljšanje veljavnosti je smiselno zaradi tega, da se zagotovi stabilnost financiranja javne prometne infrastrukture, tako železniške kot prometne. Tudi sredstva so strogo namenska, tako da tukaj ni težave, ne glede na to ali so locirana v nekem posebnem skladu ali ne. Tisto, kar bi bilo mogoče v prihodnje za izboljšati, je pa logističen način izvajanja posameznih projektov oziroma investicij, predvsem v smislu zagotavljanja dolgoročne predvidljivosti investiranja v naslednjih desetih letih. Temeljne dokumente, da se to zagotovi, imamo. Imamo strategijo razvoja prometa, ki je stara, mislim da šest let. Nacionalni program oziroma resolucijo o nacionalnem programu glede vlaganj v infrastrukturo, akcijski načrt, itn., ampak kljub vsem tem dokumentom prihaja do odstopanj v posameznih letih. Najbolj izrazito odstopanje se bo pokazalo v letošnjem letu, ko bo izvedenih manj aktivnosti kot je bilo prvotno načrtovano, deloma tudi zaradi tega, ker je gradbena operativa taka kot je in vsega kar bi bilo potrebno narediti, niti ne more izvesti. In tudi to je razlog, da se zadeve za naprej predvidijo in načrtujejo na ta način, da ne bomo priča nekim posameznim medletnim vzponom ali pa letnim vzponom v tem desetletnem obdobju pa padcem, ampak da bomo zagotovili neko kontinuiteto v naslednjih desetih letih glede investiranja v izboljšavo in v novogradnje.

Imam pa konkretno vprašanje. V medijih sem zasledil, da naj bi se to nadomestilo za uporabo cest s 1. novembrom povečalo. Se pravi, vsi ki plačujejo to nadomestilo pri registraciji vozil, naj bi po novem plačevali več. Zdaj, najprej vprašanje. Ali to res drži? Če drži, je mnenje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, da je to v teh razmerah neprimerno in je potrebno opustiti namero, če že ni bila izvršena, o tem, da se to nadomestilo poveča. Za to ni nobene potrebe, smo v časih vsesplošne rasti cen. Z vsemi ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti tako na nivoju Vlade kot ministrstev, je potrebno slediti temu, da se ta inflacijska spirala začne zniževati, ne pa povečevati in vsako višanje cen, na katere ima Vlada ali pa posamezna ministrstva vpliv, bo dodatno vplivalo na ta inflacijska pričakovanja, zaradi tega se je treba tega izogibati, tudi ni nobene potrebe, da bi se to naredilo, ostalo bo na desetine milijonov evropskih sredstev v letošnjem letu, ki jih ne bo mogoče koristiti, ostalo bo na desetine milijonov iz različnih skladov, tudi iz načrta za okrevanje, lani je bilo prvo leto izvajanja, pa je bilo počrpanih za železniško infrastrukturo preko 100 milijonov evrov, letos beremo, da jih ne bo niti 50. Tako, da nobenega razloga ni, da se ta znesek ljudem povečuje. In bi predlagal, da dobimo konkreten odgovor, ali je namera, da se to res naredi in potem, če je namera, ali boste to namero opustili ali ne. Hval.

Hvala. Preden dam besedo državni sekretarki oziroma ekipi iz ministrstva, želi še kdo razpravljati? (Ne.) potem pa državna sekretarka, prosim, če imate odgovor morda na to.

Tina Seršen

Hvala. Gre za lažno novico, katere izvor je ministrstvu neznan, ta informacija je pač netočna in smo jo tudi že uradno zanikali. Tako, da hvala.