1. trak: (SC)

Spoštovani, lepo pozdravljeni.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da sem za današnjo sejo prejel naslednja opravičila in sicer opravičil se je dr. Anže Logar. Torej, drugih opravičil nisem prejel, tudi ne pooblastil, tako pozdravljam vse prisotne na seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI ODZIV MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE IN VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA UKRAJINSKO RUSKO KRIZO.

5. 10. 2022 ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora. Besedo za dopolnilno obrazložitev zahteve dajem predstavnici predlagatelja. To je Poslanske skupine SDS, kolegici Evi Irgl.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, gospa ministrica.

V Slovenski demokratski stranki smo torej, kot ste že uvodoma povedali zahtevali sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko v skladu z 48. členom Poslovnika. Mi želimo razpravljati oziroma se nam zdi pomembno, da opravimo razpravo o odzivih tako Ministrstva za zunanje zadeve kot celotne Vlade Republike Slovenije na ukrajinsko, rusko krizo. Menimo namreč, da so marsikateri odzivi prepočasni, včasih tudi umanjkajo, včasih pa so te izjave ali pa odzivi, ki jih dajejo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve oziroma kar ministrica sama tudi precej nerodni, v nekih trenutkih tudi nespametni.

Moram povedati, da tudi imamo kar nekaj zadržkov tudi do delovanja Odbora za zunanjo politiko, ker tudi menimo, da bi morala v nekaterih trenutkih Odbor za zunanjo politiko hitreje določene stvari obravnavati. naj spomnim, da če ne bi bilo Slovenske demokratske stranke oziroma Poslanske skupine SDS vprašanje kdaj bi ratificirali pogodbo o pristopu Finske in Švedske v zvezo Nato. Naj spomnim, da je se pričel ratifikacijski postopek za pristop obeh držav k Severnoatlantski pogodbi v juliju, da sta takrat državi izrazili namero, da opustita to dolgoletno vojaško nevtralno državo in postaneta del zavezništva Nato, čeprav vemo, da sta sicer ves čas sodelovali z zavezništvom Nato, ampak uradno pa sta pristopili torej šele v juliju oziroma zaprosili za ratifikacijo. Vsi parlamenti so morali to storiti, ampak je bilo na mestu vprašanje in takrat smo tudi dali poziv, poziv OZP, da Vlado Republike Slovenije pozove k čimprejšnji pripravi in določitvi Predloga zakona o ratifikaciji. Namreč zdelo se je tako, kot da se nekako namensko zavlačuje s to ratifikacijo. No, potem se je vendarle zgodila in bila podpisana 14. julija 2022 v Državnem zboru.

Ampak želim, da se to ve. Mimogrede, vstop Finske in Švedske v Nato, se boste spomnili, temu je nasprotovala Levica, ki pa je vaša koalicijska partnerica. In dobro bi bilo, da bi mogoče tudi zunanja ministrica povedala, kaj meni o takšnih namerah, ko koalicijska partnerica zavrača tudi takšna dejanja, kot je vstop Finske in Švedske v Nato.

Moram reči, da smo imeli tudi kar nekaj težav s tem, kdaj bo dejansko podpisana skupna izjava o neveljavnih in nezakonitih referendumih. Že prejšnjič smo opozorili na to, zato smo tudi zahtevali sklic nujne seje odbora OZP. No, na koncu je vendarle predsednik Odbora to izjavo skupno tudi podpisal, kar smo tudi pozdravili.

Zdaj veste, da situacija v Ukrajini je resna, da je vojna v Ukrajini sedaj že 8 mesecev. Med 23. in 27. septembrom so potekali referendumi v štirih okupiranih ukrajinskih regijah za njihovo priključitev k Rusiji. Predsednik Rusije Putin je torej podpisal dokumente za priključitev, potem pa je ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski zaprosil za hitro članstvo v zvezi Nato, za katero pa seveda potrebuje odobritev vseh 30 članic.

V Slovenski demokratski stranki menimo, da je pri tako pomembnih vprašanjih potreben odločen odziv države in odločen odziv vseh držav, ki so na nek način zaveznice Ukrajine in tudi zagovornice varnosti in stabilnosti.

Zdaj že prej ste, spoštovana gospa ministrica za zunanje zadeve, ko smo vas spraševali v zvezi z ukrajinsko, rusko ukrajinsko krizo, povedali, da Slovenija bo vedno na strani Ukrajine, dokler bo ta potrebovala pomoč. Tudi povedali ste, da vsa prizadevanja gredo v smeri, da se čim prej končajo ti spopadi. Pa vendarle je treba omeniti, da niste dali jasnega odgovora oziroma ste se kar malo izmikali, kako je s tem, da bi Slovenija razglasila Rusijo za teroristično državo, glede na to, da to, kar se dogaja na ozemlju Ukrajine, je de facto to. Torej tukaj bi vseeno želela, da se malo bolj ustavite pri tem in še enkrat tudi tistim, ki nas gledajo in spremljajo, to obrazložite.

Zdaj moramo vedeti, da je bila prejšnja Vlada, ki jo je vodil gospod Janez Janša ves čas aktivna v podpori Ukrajini in je javno, jasno, glasno in tudi z dejanji zagovarjala neodvisnost ter suverenost Ukrajine. Že prej sem povedala, da je bil predsednik Vlade eden izmed prvih oziroma prvi skupaj še z dvema predsednikoma vlad, ki so obiskali Kijev po začetku ruskega napada, po treh tednih.

Skratka, hočem samo prikazati, kako na eni strani je delovala prejšnja vlada v izjemno podporo v Ukrajini, v moralno podporo, ne samo z besedami, tudi z dejanji. Tukaj pa se večkrat vidi pri odzivih nove Vlade pod vodstvom doktor Roberta Goloba, da so odzivi na to ukrajinsko krizo precej bolj mlačni, kot bi si želeli.

Glejte, v javnosti se večkrat izražajo stališča tako vas, spoštovana zunanja ministrica, kot Vlade, da ste sicer solidarni z Ukrajino, nič ne rečem, to velikokrat poveste in tudi prav je tako, vendar pa se velikokrat besede ne ujamejo ravno z dejanji. Zdaj, Slovenija je ena redkih novih držav članic zveze Nato, ki ukrajinskega članstva v zvezi Nato ni javno in odločno podprla. Tukaj bi želela vedeti razlog, zakaj. Tudi pri odzivu na referendume, kot sem že povedala prej, ni bilo takoj podpisa predsednika Odbora za zunanjo politiko v zvezi s tem, da obsoja neveljavne in nezakonite referendume, ki jih je organizirala in izvedla Rusija. Skratka, če ne bi bilo nekako naše poslanske skupine, ki stalno bdi nad temi vprašanji in na nek način preganja, da pridemo do nekih zaključkov, se bojim, da še danes nekatere stvari ne bi bile realizirane. In to bi bil izjemno slab signal za mednarodno javnost, izjemno slab signal za mednarodno javnost. Glejte, javna podpora članstvu Ukrajine v zvezi Nato je izjemnega moralnega pomena za Ukrajino in zato mi menimo, da je Ukrajino potrebno odločno podpreti in s tem tudi pokazati solidarnost z njo in ji seveda pomagati, kolikor je mogoče. Gospa ministrica, vi ste glede morebitne podpore vstopu Ukrajine v zvezo Nato pred kratkim dejali, da ste do tega vstopa zadržani, mi pa menimo, da tukaj gre za precej nepremišljeno potezo, ki nenazadnje lahko škodi tudi mednarodnemu ugledu Slovenije glede na to, da vemo, da je devet članic zveze Nato pa takoj pristopilo k podpisu skupne izjave, v kateri so tudi zapisali, citiram: »Podpiramo Ukrajino pri njeni obrambi pred rusko invazijo. Zahtevamo, da se Rusija takoj umakne iz vseh zasedenih ozemelj in spodbujamo vse zaveznike, da znatno povečajo vojaško pomoč Ukrajini«. Torej teh devet držav članic zveze Nato je podpisalo to izjavo. Seveda je potrebno vedeti, da izražajo skrb, da bi Rusija izvedla napad tudi nanje. Vemo, kaj predsednik Putin govori, vemo, kako grozi tudi z jedrskim napadom. Jaz sem pred kratkim ministra za obrambo v ustnem vprašanju spraševala ravno to, kako smo mi strateško pripravljeni, če pride do morebitnega jedrskega napada ali pa jedrskega onesnaženja. In veste, kaj mi je odgovarjal? Odgovarjal mi je o tem, kaj se dogaja na Agenciji za zaščito in reševanje in o kadrovskih težavah znotraj te agencije, to je bila vsa strategija glede tega področja. Ampak je to še kako resna zadeva in upam, da mi boste vsaj vi lahko obrazložili, kako smo v tem primeru pripravljeni kot država.

Skratka mi bi si želeli, da bi Ministrstvo za zunanje zadeve pristopilo k podpori oziroma podpisu omenjene izjave podpore, ki posredno nakazuje tudi podporo članstvu Ukrajine v zvezo Nato. Mislimo tudi, da se je potrebno aktivneje in hitreje odzivati na vse skupne oziroma večinske pobude držav Evropske unije glede reševanja ukrajinsko-ruskega spora in zato tudi Odboru za zunanjo politiko predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep. Ga bom prebrala: Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado Republike Slovenije, da podpre članstvo Ukrajine v zvezi Nato in pristopi k podpisu skupne izjave o podpori članstvu Ukrajine v zvezi Nato. To je uvodna obrazložitev dodatna naše zahteve za sklic. V nadaljevanju, v kolikor bo potrebno, pa bomo še seveda razpravljali in podali še dodatna morebitna stališča. Je pa dejstvo, da se vsi skupaj nahajamo v zelo zahtevni situaciji in mislim, da je prav, da danes opravimo to razpravo in da se končno soočimo z nekaterimi stvarmi in tudi s tem, zakaj tako mlačni odzivi torej do tega tako pomembnega vprašanja in zakaj ne čisto res jasna in odločna stališča Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, bi samo obvestil, da imam tu eno pooblastilo, in sicer poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Leno Grgurevič.

Hkrati pa bi v pojasnilo glede očitka, da OZP bi moral hitreje odreagirati v primeru Finske in Švedske, naj povem, da sem takoj razpisal sejo, ko sem dobil gradivo. poziv, ki ga je stranka SDS poslala meni, ga pravzaprav nisem niti dal naprej, temveč je Vlada samoiniciativno, brez poziva že dala gradivo in takoj, ko sem gradivo prejel, sem tudi sejo razpisal. Tako, da tu ne gre za nikakršen mlačen ali pa ne vem kakršenkoli odziv.

Kar pa se tiče druge izjave, ki sem jo podpisal v roku, pa lahko povem, da sem se vmes seveda tudi posvetoval z ostalimi deležniki zunanje politike, ki vemo kateri so in se na koncu tudi v roku, še enkrat poudarjam, odločil in to zadevo tudi podpisal. Toliko samo v pojasnilo.

Sedaj pa seveda dajem besedo ministrici za zunanje zadeve, Tanji Fajon, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Še enkrat lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora za zunanjo politiko tudi vabljene in goste. Se zahvaljujem za povabilo in bom z veseljem pojasnila vsa vprašanja, vsa mogoča stališča, zadrege, tudi kritike v zvezi z odzivanjem Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije na ukrajinsko-rusko krizo. Naj pa v uvodu povem, da me že sam naslov mogoče malce zmoti oziroma je neroden, ker bi se bolj strinjala z naslovom Ruska vojaška agresija v Ukrajini. Mislim, da bi bolj natančno sam naslov predlagatelja ponazoril, da kdo vodi vojno in kdo je žrtev te vojne.

Očitki, da ima MZZ mlačna stališča, bom skušala utemeljiti v nadaljevanju z več zelo konkretnimi in argumentiranimi stališči in ukrepi, ki smo jih kot Republika Slovenija sprejeli. Ukrajina je napadena in se brani in Ruska Federacija si v nasprotju z vsemi načeli povojne ureditve sveta poskuša prisvojiti njeno ozemlje. gre za grobo kršitev mednarodnega prava, ki temelji na spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav. Ne Slovenija in ne mednarodna skupnost vladavine močnejšega ne bosta sprejeli. Ukrajina ima kot napadena država po mednarodnem pravu med drugim 51. člen ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe in zato je tudi deležna vseh vrst pomoči mednarodne skupnosti zadnjih 8 mesecev in tudi Slovenije, ves čas. Slovenija Ukrajini pomaga po najboljših močeh, tako bilateralno kot članica Evropske unije in zveze Nato, pomagamo humanitarno, sprejemom beguncev, tudi z orožjem, politično in nenazadnje moralno. Tudi sama sem bila poleti, ko se mi je zdel primeren čas za to, na obisku pri zunanjemu ministru Ukrajine v Kijevu. Ukrajina danes še vedno potrebuje vso pomoč in s podporo bo Republika Slovenija nadaljevala tudi v prihodnje, upoštevajoč na seveda naše zmožnosti in kapacitete. Mi smo do zdaj, prej sem že povedala, pa še enkrat ponovim, namenili 80 % Ukrajini naše celotne humanitarne pomoči, gre za precejšen znesek, več kot 4 milijone evrov, ki je veliko višji od naše lanskoletne svetovne humanitarne pomoči. Samo sama sem v Kijevu med obiskom dogovorila dodatno pomoč milijon evrov, ki je odgovor na obisk v Kijevu, ki jo ta hip tudi izvajamo, gre za psihosocialno pomoč, gre za projekte rehabilitacije protiminskega delovanja, donacija dveh reševalnih vozil in se per capita Slovenija zelo visoko uvrščamo med države članice, nekje na 17. mesto, torej ta slab milijon evrov je bil dovoljen oziroma dogovorjen z moje strani poleti v Kijevu. Donirali smo pa tudi kot Republika Slovenija vojaško pomoč za dva oklepna bataljona, skupaj 19 milijonov evrov. Zdaj, mi smo poleg tega v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov v Luksemburgu potrdili šesto tranšo pomoči za instrument, ki pomaga pri modernizaciji, vzdrževanju vojaške opreme v Ukrajini, gre za približno 500 milijonov evrov, skupaj je znotraj tega instrumenta v Ukrajini namenjenih že več kot 3 milijarde evrov. Tudi dogovorili smo vzpostavitev vojaške misije za urjenje ukrajinskih vojakov na evropskem ozemlju. Poleg tega smo podprli kot Republika Slovenija zelo obsežen paket sankcij. Za nami je že osem paketov sankcij, ukrepov Evropske unije proti Ruski federaciji, jih tudi izvajamo. Nedavno je bil sprejet osmi paket sankcij, zelo pomembna je bila tudi cenovna kapica za rusko nafto in pa tudi sankcije proti posameznikom, ki so sodelovali pri razglašanju nezakonitih oziroma izvedbi referendumov v ukrajinskih regijah. Ko govorimo o sankcijah, cilj sankcij je čim bolj natančno opredeljen, da na eni strani resnično prizadenemo zmožnosti Putina, da nadaljuje vojno, na drugi strani pa seveda, da čim manj prizadenemo evropske prebivalce in gospodarstvu. To bo tudi tema tokratnega zasedanja evropskih voditeljev jutri in v petek v Bruslju.

Rusija je agresor. Slovenija seveda je obsodila napade na civilno prebivalstvo, na civilno infrastrukturo zelo strogo, tudi približno ne mlačno. Ves čas, konstantno, vsak teden v različnih formatih in na različnih ravneh sestankov. Vsaj jaz imam praktično vsak teden in bilateralne in sestanke na različnih formatih. Gre za grobo kršitev mednarodnega in humanitarnega prava in zato smo v Sloveniji tudi Vlada celotna močna zagovornica boja za odpravo nekaznovanosti vseh storilcev najkaznivejših, najhujših dejanj. Vi boste vedeli, da je Slovenija pred kratkim pristopila tudi k Sodišču za človekove pravice, ko gre za kaznovanje hudih zločinov v Ukrajini. Da se pogovarjamo o pristopanju k Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da pa imamo na mizi tudi ukrajinsko pobudo za ustanovitev posebnega sodišča za pregon ruske agresije na Ukrajino. Tudi o tej smo ta teden govorili, je še v obravnavi, ker moramo predhodno rešiti veliko vprašanj, oblika, pristojnost, financiranje tudi vprašanje imunitete za državne uradnike. Tako da ta pobuda ukrajinska za posebno sodišče, kot rečeno, je znotraj Evropske unije še v obravnavi.

Kar zadeva mirovna pogajanja. Seveda si mi prizadevamo, da bi se vojna čim prej končala in da bi se pogajanja tudi čim prej začela. Putin mora najprej to vojno ustaviti, to je dejstvo. Spoštovati mora ozemeljsko celovitost Ukrajine in se vrniti za pogajalsko mizo. Vi se boste spomnili, da je ukrajinski predsednik 4. oktobra podpisal odlok, ki izključuje pogajanja s Putinom, da je hkrati Putin postavil pogoje za začetek pogajanj, ki so trenutno pravzaprav nesprejemljivi. Ukrajina. Ali gre za vrnitev na meje pred leto 91 ali gre za rusko nezakonito aneksijo štirih ukrajinskih regij, demateralizacijo Ukrajine? Skratka, pogoji, ki jih Putin postavlja za začetek pogajanj so trenutno za ukrajinsko stran nesprejemljivi. Spirala vojne dobiva nevarne pospeške. Slišali ste tudi Putinove nedavne izjave o uporabi in grožnji z uporabo taktičnega jedrskega orožja. To postaja realna grožnja in vsem je jasno, da je to lahko pot v pogubo za celotno Evropo, za ves svet. V takšni vojni, ki bi imela tudi razsežnosti uporabe jedrskega orožja ne more biti zmagovalca, zato moramo res okrepiti vse napore, da se prepreči takojšen poguben razvoj dogodkov oziroma morebiten jedrski spopad. Na splošno, treba bo vložiti zelo veliko napora, da preprečimo nadaljevanje zaostrovanja razmer. Vrata za premirje, za morebitno mirno rešitev morajo ostati odprta, ampak slednje nikakor ne sme iti v škodo ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tudi Slovenija nenazadnje ne more igrati sama vloge posrednika, jaz mislim, da se to vsi zavedamo. Aktivno pa podpiramo vse dosedanje napore, vsa uspešna posredovanja, tako kot je bila zadnja pobuda, uspešna pobuda, da gre za izvoz žita iz Črnega morja tam, kjer je to najbolj potrebno. In ta izvoz žita poteka, veliko vlogo je tu odigral generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Bomo podpirali vsakršne take akcije, nadaljnja prizadevanja za premirje in pa končanje vojne ter obnovo Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah. Okrepili bomo pogovore, sodelovanje s podobno mislečimi državami, hkrati pa seveda takšno premirje in pa mirovna pogajanja morajo biti tudi gradnja nove varnostne arhitekture v Evropi. Kot vsaka vojna se bo seveda tudi ta vojna enkrat zagotovo in bo morala končati in takrat bodo mogli za pogajalsko mizo sesti prav vsi akterji, zraven tudi Rusija, ker brez nje ne bo možnosti graditi trajnega miru in stabilnosti v Evropi.

Glede obnove Ukrajine, ker tudi o tem potekajo pogovori. Finančno breme za sanacijo uničene javne in zasebne infrastrukture bo precejšnje. Ocene gredo v več milijardne zneske. Naslednji teden, 25. oktobra, bo v Berlinu mednarodna konferenca. Namenjena bo razmisleku o upravljanju in financiranju obnove skupaj z mednarodnimi partnerji in finančnimi institucijami. Voditelji bodo o tem razpravljali tudi na Evropskem svetu ta teden, tako o fizični obnovi kot o rehabilitaciji in dolgoročni prenovi države.

Zdaj v celotnem naboru aktivnosti za obnovo države si v Sloveniji predvsem prizadevamo locirati področja, ki so kompatibilna s slovenskim gospodarstvom. V proces obnove nameravamo povabiti tudi slovenske občine. V ta namen se naslednji teden ponovno sestane tudi državni sekretar za Ukrajino na MZZ z ekipo. Seveda pa realizacija omenjenega zahteva končanje sovražnosti na ozemlju Ukrajine.

Kar zadeva članstva najprej v Evropski uniji. Slovenija je podprla status kandidatke za Ukrajino in Moldavijo in pa tudi evropsko perspektivo Gruzije. Pri tem poudarjamo pomen izpolnjevanja pogojev in meril kot ključne dimenzije širitvenega procesa.

Veliko je bilo besed o članstvu v zvezi Nato. Zdaj najprej povem o Ratifikaciji pristopanja Finske in Švedske. Finska in Švedska sta zaprosili za članstvo v zvezi Nato 18. maja. Državni zbor je ratificiral 14. julija. Jaz ne vidim tu nobene zamude, nasprotno, bili smo zelo hitri. Zdaj je ratificiralo 28 držav od 30, še Turčija in Madžarska morata zaključiti postopke.

Kar zadeva samo članstvo Ukrajina v Natu. Slovenija zagovarja suvereno pravico vsake države, do samostojne zunanje politike, vključno s povezovanjem na varnostnem področju in vključevanjem v obrambna zavezništva. Mi smo od samega začetka vedno zagovarjali in tudi naša Vlada zdaj Natovo politiko odprtih vrat. Vendar pa mora ta politika, kot vsi veste in poznate pogodbo, sem prepričana, krepiti varnost zaveznic in partnerjev. To določa Severnoatlantska pogodba v 10. členu. Slovenija odločno podpira enotnost Nata v poslanstvu varovanja in obrambo ozemlja in prebivalstva Natovih zaveznic in enotnost Nata. Enotnost je ključnega pomena tudi za Ukrajino, saj slednje izhodišče nadaljnje izdatne politične in praktične podpore Ukrajini. Tega se danes zaveda tudi Ukrajina. To in vse podobne odločitve Slovenija sprejema v skladu z nacionalno varnostnim interesom in vselej v krogu zavezništva.

Mi razumemo argumente in prizadevanja Ukrajine, da stori vse za svojo obrambo in da je v danih razmerah ponovila prošnjo za članstvo v Natu. In Slovenija ne nasprotuje ukrajinski prošnji za članstvo v Natu, vendar pa je treba najti pravo pot in pravi čas do uresničitve slednjega. S prošnjo za članstvo v Natu je Ukrajina mobilizirala dodatno pozornost mednarodne skupnosti, vendar prošnja o članstvu Ukrajine v Natu ta trenutek ni na dnevnem redu zasedanja zveze Nato. Se boste pa spomnili, da Ukrajina že zelo dolgo goji aspiracije za članstvo v Natu. Leta 2008, je pred vrhom v Budimpešti upala na status države z akcijskim načrtom za članstvo v Natu. Takrat so se zaveznice odločile drugače in takrat jaz nisem bila v vladi, mislim, da je bila to Vlada predsednika Janeza Janše, ste se odločili, mogoče manj dolgovidno ali pa daljnovidno, da podpremo samo posebno obliko intenziviranega sodelovanja z Natom. Torej leta 2008 bi mogoče lahko že podprli članstvo Ukrajine v zvezi Nato, pa se je zavezništvo takrat pod drugo vlado, v kateri še enkrat, nismo bili mi, odločilo narediti korak nazaj. Mogoče bi bila danes situacija drugačna. Sicer pa z agresijo Rusije na Ukrajino, se je varnostni položaj Ukrajine, tudi varnostni položaj v evropskem prostoru močno spremenil. Ukrajina je danes država v vojni. Vi veste, da država v vojni težko pristopa in prispeva h kolektivni varnosti zavezništva in kaj to pomeni, če pride do aktivacije člena 5, ki pomeni kolektivno obrambo napadene države. Bolj kot karkoli, potrebuje Ukrajina danes pomoč pri obrambi in pa politično podporo, nenazadnje moralno, kar ste omenili sami. Ukrajini je potrebno še naprej nuditi pomoč,. Mi bomo ostali zavezani podpori pri njeni samoobrambi, tako znotraj zavezništva, tako bilateralno, kot tudi seveda znotraj Evropske unije. Se mi zdi, da je ključna v tem času enotnost evropske celine, enotnost zavezništva, pa tudi enotnost slovenske politike.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Prvi se mi zdi, da se je javil gospod Jelen.

Izvolite.

Predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav ministrici in ostalim članom iz ministrske ekipe.

Že na prejšnji seji, ko smo poslušali ministrico, sem nekako dobil upanje, da bomo pa vendarle na tej seji podprli ta predlagani sklep, katerega je predlagala Slovenska demokratska stranka, kajti kot vemo, to simbolno dejanje, ministrica pa je tako zdaj kot na prejšnji seji navajala kako obsojamo napad na suvereno državo Ukrajino in kako bomo storili vse, da se vojna v Ukrajini čim prej konča. Lahko bi rekel, da je to, da podpiramo Ukrajino, da čim prej pristopi v zvezo Nato, tudi diplomatsko dejanje. Ni samo vojaško dejanje, ker zveza Nato je zavezana tudi k miroljubnemu razreševanju posameznih sporov, tako da daje tudi prednost diplomaciji. Ni tu samo vojaška organizacija, ampak je tudi diplomatska organizacija. Menim, da je potrebno storiti vse, da se da jasen signal Rusiji, da je treba prekiniti s to agresijo. Kot vemo, je današnji dan 236. dan vojne v Ukrajini. To ni vojna samo v Ukrajini, to je vojna tudi v Evropi in katere posledice čutimo vsi. Zato je na mestu tale predlog sklepa, katerega sem prej omenil, da ga predlagamo.

Prej je bilo rečeno tudi s strani predsednika Odbora za zunanjo politiko, zakaj tako mlahav in pozen odziv k podpisu te skupne izjave. Rekel je, da se je moral pač posvetovati z ostalimi deležniki. Mene zanima, kateri so ti deležniki? Mislil sem celo, da se bo na to temo tudi sklical Odbor za zunanjo politiko, in da je prav ta odbor, matični odbor, ta deležnik v tem procesu. Tako, da predlagam, da danes sprejmemo ta sklep Odbora za zunanjo politiko, da Vlada Republike Slovenije podpre članstvo Ukrajine v Zvezi Nato in pristopi k podpisu skupne izjave v podporo članstvu Ukrajine v zvezi Nato.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj, glede na to, da sem bil vprašan kateri so ti deležniki, se ve kateri so deležniki, torej deležniki so Vlada, deležniki je Strateški svet ter deležniki Ministrstva za zunanje zadeve, in seveda s temi v zvezi se je potrebno posvetovati, kajti zunanja politika ni politika enega človeka, ampak vseh deležnikov. In zaradi tega tudi sem želel slišati o mnenje ostalih.

Še enkrat poudarjam, podpisano je bilo v roku. Torej to določa tudi Zakon o zunanjih zadevah.

Bi pa morda še pojasnil še en del, in sicer, kako se, da bomo potem v razpravi morda se lahko bolj fokusirali na sam sklep, ki ga je predlagala SDS, kako je pravzaprav postopek, kakšen je postopek vključevanja držav zveze Nato. In sestavljen je iz več faz, in prične se najprej s povabilom zavezništva na pristopne pogovore, potem povabilo generalnega sekretarja Nato, sledijo pogovori s strokovnjaki Nata, priprava protokola o pristopu ter poročila o pogajanjih. Podpisu protokola sledijo tudi postopki ratifikacije v državah članic zavezništva, ki se zaključijo z deponiranjem listin o ratifikaciji pri vladi Združenih držav Amerike in tako naprej. Torej po tem zaključku teh postopkov v vseh 30 članicah zavezništva pa lahko država pristopi k Severnoatlantski pogodbi. Po ratifikaciji protokola v vseh državah članicah, generalni sekretar zveze Nato povabi država po tem, da pristopi k Severnoatlantski pogodbi, pri čemer sledijo potem deponirane listine o pristopu pri vladi Združenih držav Amerike.

Tako da, da vemo o čem govorimo in kako, da to ni kar nek postopek in da to je sestavljen iz več faz, ki so tudi zahtevne. Mi smo imeli, kot ste že sami omenili, že postopek glede Kraljevine Švedske in pa Finske. In tudi še enkrat naj povem, da v takojšnjem odzivu smo se odzvali in sejo sklicali. Nenazadnje smo podpisali to, mislim, da 14. julija, ko nekje med prvimi, bom rekel ali pa v prvi polovici držav članic, tako da nekatere so šele septembra. Ampak to ni pomembno. Pomembno je, da smo k temu pristopili in tudi stvari naredili.

Jaz upam, da sem vam, spoštovani kolega, odgovoril na to vprašanje.

Kaj je replika?

Ja, rad bi dopolnilno vprašanje.

Zdaj, prej ste rekel, rekel pač, da je Odbor nekako mnenje enega človeka. Jaz pa mislim, da tale Odbor za zunanjo politiko ni mnenje enega človeka, saj smo v Odboru člani iz vseh parlamentarnih strank. Moje mnenje je mogoče celo to, da so ti deležniki mnenje enega človeka oziroma mnenje ene politične opcije, zato bi bilo potrebno prej sklicati omenjeni odbor, na katerem bi lahko sprejeli določene sklepe, katere bi mogoče vi potem uskladili z pač vašimi deležniki.

Hvala.

Ja, v redu.

Jaz vam moram povedati, glede na, če govorimo o izjavi o obsodbi referendumov, verjetno o tem mislite, lahko povem, da je bil zelo kratek rok za podpis tega. In poleg tega je bila situacija v časovni stiski, in ni pa noben problem, da ko bomo dobili, ko bodo normalne okoliščine in seveda, ko se bo lahko o tem razpravljalo, bom zagotovo z veseljem sklical sejo Odbora za zunanjo politiko, kajti nočem in ne želim sam odločati o tako pomembnih stvareh, zagotovo. Vendar v tem primeru so bile take okoliščine.

Nenazadnje moram reči, da tudi vaš medij in Nova24 je nekako obsojal, da sam nisem zmogel tega poguma ali kako so se že izrazili, da to podpišem in ni nihče omenjal nobene seje, nekako se je odgovornost prevalila na predsednika OZP. Tako da ja, se strinjam, bomo, bomo, v kolikor bo čas dopuščal, in seveda, ko bodo situacija temu narekovala, bomo sklicali sejo in o tem, o teh zadevah tudi predebatirali.

Ja, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Glede na to, da ste omenili kakšen je protokol postopkov, da se lahko država vključi v zvezo Nato oziroma da pristopi k Severnoatlantski pogodbi. Glejte, jaz razumem, da je določen protokol postopkov, saj to je normalno in tako mora tudi biti in tako je prav. Ampak o tem, kar pa mi govorimo na današnji seji, tukaj gre samo za podpis skupne izjave v podporo Ukrajini, ki posredno nakazuje tudi podporo članstvu v zvezi Nato, in tu gre za pomembno moralno podporo, o tem govorimo. In v tem trenutku je to najbolj pomembno in bistveno za Ukrajino. O tem mi govorimo, ne pa o vseh protokolih, ki so jasno, da jasni, jasno zapisani in se jih mora vsaka država, ki želi pristopiti k Severnoatlantski pogodbi tudi držati, ampak dajmo biti natančni pri teh stvareh. Torej tukaj gre za moralno podporo in za skupno izjavo v podporo Ukrajini. Tukaj bodimo natančni, lepo prosim.