Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, gospa ministrica s sodelavci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni na današnji seji.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da je zadržan in je opravičen poslanec Jožef Horvat, med tem ko imamo kar nekaj nadomestil in sicer: poslanka Alma Intihar nadomešča Miha Lamuta, dr. Tatjana Grajf nadomešča poslanko Natašo Sukič, Lucija Tacer nadomešča Franca Propsa, Jani Prednik nadomešča Damjana Zrima, Rado Gladek nadomešča Alenko Helbl, Andrej Hoivik nadomešča Franca Breznika.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, 14. 10., ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček v letu 2022.

In pod točko 2 - stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o spremembi uredbe Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtohtonih tarifnih kvot unije za nekatere ribiške proizvode za obdobje 2021-2023.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil že določen s sklicem v skladu s Poslovnikom Državnega zbora.

Pred tem pa še preberem eno pooblastilo, ki sem ga ravnokar prejela. Poslanka Andreja Živic nadomešča Aleša Rezarja.

Še enkrat, torej prehajam na 1. TOČKO – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OPROSTITVI PLAČILA NADOMESTILA ZA VZDRŽEVANJE IN DELOVANJE NAMAKALNEGA RAZVODA VOGRŠČEK V LETU 2022.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na svoji 17. seji, 14. oktobra letos sklenil, da se ta predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, k tej točki sem vabila Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnika Državnega sveta in predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice. Prejeli smo tudi predlog poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levice za amandmaje k 1. 2. in 4. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.

Najprej dajem besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Ireni Šinko kot predstavnici predlagatelja. Ministrica, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Zakon o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega sistema Vogršček je bilo potrebno vložiti iz razloga, ker v letu 2020 namakalni sistem Vogršček s šestnajstimi namakalnimi polji ni deloval. Ta namakalni sistem obsega okrog tisoč hektarjev površin za namakanje in glede na to, da Vogršček ni deloval iz dveh razlogov, prvi razlog je bila sanacija pregrade, drugi razlog pa izredna suša, zaradi katere se torej sam Vogršček ni napolnil, akumulacija ni napolnila in tudi ni bilo možnosti namakanja. Iz tega razloga menimo, da uporabniki tega namakalnega sistema, torej lastniki in zakupniki, ni potrebno, da plačajo nadomestilo za vzdrževanje namakalnega sistema, ker bi s tem dejansko mogli plačati neke usluge katere niso bili deležni. Pomembno je povedati, da je pristojbina za vzdrževanje namakalnih sistemov določena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in s tem zakonom dejansko urejamo trenutno stanje, ki ga saniramo na ta način, da oprostimo vse uporabnike tega namakalnega sistema tega plačila.

Mogoče v obrazložitev zakaj, zakaj smo se pač za ta zakon odločili. Odločili smo se zato za tak postopek, ker je to hitrejši postopek, ker dejansko je ta postopek mogoče bolj prijazen kot v preteklosti, ko je bila najprej odločba izdana samim uporabnikom tega sistema in je potem, nekateri so že plačali in pa potem je bilo treba vplačati. V tem konkretnem primeru pa dejansko ne bo potrebno nič vračati, ampak bo nadomestilo, ki pa je zaradi samih stroškov vzdrževanja nastalo, bo pač plačalo ministrstvo iz svojih proračunskih sredstev, medtem ko bodo sami uporabniki sistema dobili samo deklaratorne odločbe, torej odločbe, ki jih izdamo zaradi evidence plačil deminimus, kajti ta plačila se pa seštevajo in morajo biti evidentirana. Torej v tem primeru je mogoče še za dodati tudi to, da s tem ne obremenjujemo tudi finančne uprave, ki bi z izdajo teh odločb in kasneje še mogla dvakrat te odločbe izdajati, v tem primeru bo pa potem to ministrstvo poskrbelo za to. Hvala.

Najlepša hvala, gospe ministrici.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Želi. Besedo, dajem mag. Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.

V mnenju uvodoma navajamo, da je bil prav takšen ukrep za isto območje v lanskem letu že vključen v zakonsko ureditev, in sicer v Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021, se pravi za leto 2021, in že takrat je Zakonodajno-pravna služba v mnenju opozorila, da takšen način normiranja ni ustrezen, saj pomeni prevzemanje pristojnosti za urejanje materije, ki ne sodi v področje zakonodajalca, saj zakonu kot formalnemu pravnemu aktu ustrezajo splošne in abstraktne pravne norme, ki se nanašajo na nedoločeno število primerov in na širši krog individualno nedoločenih naslovnikov, v tem primeru pa ima zakon naravo konkretnega, individualnega akta, saj se nanaša na taksativno določene namakalne sisteme in posledično tudi na določen krog subjektov. V okviru postopka sprejemanja zakona iz leta 2021 je predlagatelj zakona utemeljeval takratne rešitve z razlogom, da gre za enkratni dogodek. Vendar ponovna vložitev predloga zakona z enako vsebino izkazuje pač, da ni tako in zato menimo za v prihodnje, seveda, da bi bilo ustrezno v sistemsko zakonsko ureditev pač vnesti rešitev za primer, ko je v določenem časovnem obdobju namakanje onemogočeno, in sicer vsaj za vse te namakalne sisteme za katere velja posebna prehodna ureditev iz 50. člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih do E, saj za ostale namakalne sisteme, za katere velja splošna normativna ureditev Zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva pogodbo o namakanju kot tisto ključno podlago za urejanje razmerij. Poleg tega smo še izpostavili, da predlagane rešitve na drugačen način urejajo oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje delovanja namakalnih sistemov na območju namakalnega razvoda Vogršček, kot je to bilo določeno v lanskem letu. In glede na to, da gre za urejanje iste vsebine, se pravi oprostitev plačila tega nadomestila, ki ima prav tako naravo interventnega ukrepa, vendar le za drugo koledarsko leto, smo si zastavili vprašanje razlogov za drugačno ureditev, saj v obrazložitvi tega ni bilo pojasnjenega, niti v bistvu kakšno je dejansko stanje glede odmer teh nadomestil.

Imeli smo še v mnenju konkretne pripombe k posameznim členom, ki so upoštevane z vloženimi amandmaji. Poleg tega je ministrstvo podalo tudi potem pojasnila na naše uvodne pripombe. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Z nami je gospod Branko Tomažič. Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Hvala predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci! Komisija za kmetijstvo Državnega sveta podpira predlog zakona, s katerim se želi razbremeniti lastnike in zakupnike kmetijskih zemljišč plačila nadomestila za vzdrževanje, ker, kot ste slišali, Vogršček ni deloval in ni bilo namakanja. Tudi komisija se ne strinja s tem, da se to šteje kot rešuje z zakonom, ampak slišali smo sedaj Zakonodajno-pravno službo, da da svoje pripombe in usmeritve. Tudi se ne strinjamo s tem, da gre to ta podpora v de minimis. Po drugi strani je pa komisija je opozorila, da je treba več nameniti za zadrževanje vod in manjših zbiralnikov, da ko je več padavin, da voda ne odteče in da zadržimo in potem z enostavnimi namakalno infrastrukturo rešujemo tudi kasneje namakanje. Da je treba več napraviti na tem, da bomo ljudi pripravljali in zainteresirali za namakanje ter da naj tudi s temi problemi, ki jih imamo z namakanjem, Vlada, država naredi več, da bomo skozi namakanje imeli boljšo samooskrbo in prehransko varnost. Če kot domačin gledam, čeprav nisem pod namakanjem, ker se živi v zgornji Vipavski dolini, smatram, da ni bilo prav, da investicija ni bila končana, da se ta stvar preveč vleče in ne vem zakaj kmetje ne stopijo skupaj in tudi nekako odškodnino zahtevajo odškodnino, ker stvari niso bile narejene. Upravljavec bi moral to stvar že zaključiti in moramo vsi stvari poznati, da ljudje imajo tržno pridelavo, ki je vezana na vodo, proizvode, ne morejo potem imeti pridelke in tudi ni ekonomskega dohodka na teh kmetijah. Tako da izpad je bil močan. Po drugi strani pa, če sem prav seznanjen, tudi takrat, ko je bila voda, niso pa delovale črpalke, ki bi lahko črpale vodo v sistem. Tako da je tukaj bilo več stvari narobe in tu bi prosil Ministrstvo za kmetijstvo, da se potem bolj pobriga in tudi rešijo te probleme. Hvala.

Hvala. Bomo potem prosili, da nam ministrica odgovori.

Preden dam besedo predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice, vas obveščam, da se nam je pridružila poslanka Andreja Kert, ki zdaj nadomešča Franca Propsa, ker je Lucija Tacer morala na drugo obveznost.

Dajem besedo predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice. Predsednik Roman Žveglič, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Spoštovani vsi! Bom nadaljeval tam, kjer je končal spoštovani državni svetnik. Da bi si seveda kmetje veliko bolj želeli plačati to pristojbino za vzdrževanje namakalnega sistema, kajti potem bi namakalni sistem deloval in bi lahko ga koristili, ampak tudi tako smatramo, da je prav, da se jim ta prispevek odpiše. Isto smo bili sicer malo skeptični, da bi šla zadeva kot pomoč »de minimis«, ampak smo potem po dodatnih nekih pojasnilih ugotovili, da bi iskanje drugačne poti lahko pa seveda še bolj zavleklo postopek in bi pomoč bila še manj učinkovita. Tako da, glede na vse okoliščine in dejstva, se pravi, predlagano rešitev podpiramo. Toliko.

Hvala.

Najlepša hvala. Predlog zakona ima pet členov. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmajih k njim, o vsakemu torej posebej. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Se strinjate? Se strinjate.

Tako. Odpiram razpravo in sicer razpravo o 1. členu in o predlogu amandmaja, ki je vložen k njemu s strani poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Morda bi zdaj na začetku pri tej razpravi najprej sprašujem, če bodo želi kdo… Ja, gospod Hoivik. Še kdo? V redu. Potem dajem besedo poslancu Hoivik, potem bom pa prosila gospo ministrico, da bo morda komentirala in odgovorila na ta vprašanja Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Izvolite, poslanec Andrej Hoivik, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica.

Vsebinsko oziroma, absolutno, jaz podpiram to pomoč za ta akutni problem, se pravi razvoda Vogršček. Bi pa morda pozval na ministrstvo oziroma tudi vprašanje za ministrico. Ali bi se dalo bolj sistemsko reševati take zadeve, glede na to, da suša bo zagotovo še kdaj prišla in se mi zdi, da bi zdaj vsakič en interventni zakon sprejemali po nujnem postopku, da je to v resnici kljub vsemu… Res je, da ste rekli, da ste ugotovili na ministrstvu, da je sprejem zakona najhitrejši postopek, da so se prej drugače posluževali stvari in se je zavleklo, zato ker je bila finančna uprava vpletena, itn., ampak se mi zdi, da še vedno lahko ministrstvo naredi v enem zakonu, v kateremkoli že, en člen, ki zagotavlja en procent budžeta, ker tukaj gre res za 90 tisoč evrov. Zdaj sem pogledal, glede na to, da je proračun za Ministrstvo za kmetijstvo 600 milijonov evrov, govorimo o 0,0115 %. Tako, da se mi zdi res na mestu, da najdemo eno drugo rešitev oziroma da Vlada najde eno drugo rešitev, da se za take stvari nekje v enem zakonu spreminja en člen, ki dopušča v primeru, se pravi, nezgode, ali je to zdaj suša v tem primeru, hitrejšo rešitev, da ni treba novega zakona pošiljati v Državni zbor.

Morda bi pa še, sem si prebral mnenje Državnega sveta in bi še tudi jaz res opozoril, da naj ministrstvo v nadaljnjem času res poskrbimo za te namakalne sisteme, predvsem za te zbiralnike vode in akumulacije, ker kakor vidimo, se s sušo, se bomo soočali vedno bolj, tudi zaradi naše lege, geografske in moramo nameniti posebno pozornost na splošno, ne samo Vogrščku, ampak tudi drugim akumulacijskim jezerom oziroma sistemom.

Toliko hvala.