Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 7. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da kot nadomestni član je z nami danes poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanca Roberta Janova.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Na dnevnem redu imamo 1. TOČKO, IN SICER PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, NUJNI POSTOPEK.

Prehajamo na 1. in edino točko dnevnega reda. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: Predlog zakona, zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Občine Šentrupert z dne 17. 10. 2022, pripombe Skupnosti občin Slovenije k Predlogu zakona z dne 21. 10. 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica, pripombe Skupnosti občin Slovenije, ne, to sem že prebrala, in mnenje Občine Postojna z dne 24. 10. 2022.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 17. redni seji, 14. 10. letos, odločil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika.

Amandma so vložili Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Levica.

Začenjam drugo obravnavo Predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Želi besedo predlagatelj, to je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport? Ja.

Državni sekretar, dr. Darjo Felda, izvolite!

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci, drugi gostje!

Torej s tem Predlogom zakona se implementira dejansko zaveza Vlade Republike Slovenije iz dogovora o načinu realizacije 5. točke stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Realizacija tega dogovora je tudi del zavez iz parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

Predlog zakona Vlada predlaga v sprejem po nujnem postopku zaradi tega, da bi se nekako preprečile neke posledice, ki bi lahko delovale, torej vpliva na delovanje države, ker bi lahko bilo v nasprotnem primeru otežena razrešitev zahtev Sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju.

Zdaj, glavni cilj Predloga zakona je seveda dopolniti karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in omogočiti nadaljnji karierni razvoj ravno z uvedbo četrtega naziva, to je višji svetnik. V skladu z veljavnim zakonom namreč lahko zaposleni napreduje osnovne nazive mentor, svetovalec in svetnik, z izjemo seveda vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok, ki napreduje samo naziva mentor in svetovalec. S tem bomo dejansko vzpostavili neko dodatno motivacijo v kariernem razvoju strokovnih delavcev, podaljšali bomo tudi obdobje kariernega napredovanja in omogočili razširitev in poglobitev znanja ter prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma v razred znotraj vzgojno izobraževalnih zavodov.

Predlagana sprememba vključuje tudi pravilno poimenovanje delovnega mesta pomočnik vzgojitelja in s tem uskladitev z veljavnim Zakonom o vrtcih tako, da se naziv pomočnik vzgojitelja, ki je bil zdaj napisan, spremeni v vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, da bo res skladno z drugim zakonom. Uporaba samega zakona je predvidena seveda s 1. septembrom 2023, minister pa mora v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi ustrezno spremeniti pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in nazive.

Zaenkrat toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Katarini Kralj.

Izvolite, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Naša služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom ter z nomotehničnega vidika. V mnenju smo podali eno pripombo, in sicer h končni določbi glede začetka uporabe prvega člena predloga zakona, ki pa je amandma koalicije odpravlja, zato v naši službi k predlogu zakona nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam,

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport gospodu Branimiru Štruklju

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki in predstavnice Ministrstva za izobraževanje.

Torej, komisija je podprla zakon v celoti in se v veliki meri pridružila stališčem, ki so bila opredeljena tudi danes s strani ministrstva, kar se tiče ustreznosti in potrebnosti, smiselnosti tega četrtega naziva. Prav tako se je komisija strinjala s tisto drugo vsebinsko spremembo, ki se veže na preimenovanje oziroma na ustrezno poimenovanje vzgojitelja predšolskih otrok, pomočnika vzgojitelja, kajti njihov naziv, ko končajo srednjo šolo, je vzgojitelj predšolskih otrok, ne pomočnik vzgojitelja, kar bolj smiselno seveda odraža tisto, kar kolegice so. Torej ob tem smo imeli seveda na komisiji goste. Jasno je, da predstavnica SVIZ-a je pozdravila te spremembe. Imeli pa smo tudi predstavnika ravnateljev oziroma Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva, ki so prav tako podprli spremembo, opozorili pa na položaj samih ravnateljic in ravnateljev s stališča vrednotenja njihovega dela. Komisija se je s tem opozorilom o nujno potrebnem vzporednem izboljšanju plač ravnateljic in ravnateljev strinjala, prav tako pa se ji je zdelo smiselno, da se razmisli o uporabi nazivov, ki sicer takrat počivajo oziroma jih ravnatelji in ravnateljice ne morejo uporabljati, ko opravljajo to funkcijo. Dodal bi še, da je razprava k tej podpori tekla tudi v zvezi s pomanjkanjem učiteljic in učiteljev, ki postaja v naši državi akutno, prav tako pa je zmeraj več indicev, da šole ne dobijo prijav za izvajanje funkcij ravnateljic in ravnateljev. Zmeraj več je prostih delovnih mest, nabor učiteljic in učiteljev, ki manjkajo oziroma ki jih ni mogoče dobiti, pa se po vsebini, predmetnem naboru širi, vprašanje, ne dobi se niti več razrednih učiteljic, učiteljev, pomanjkanje vzgojiteljic, pomočnice odhajajo delati v Hofer, ker so tam pač boljše plače. Nekako pregovorno je že postala zgodba o bežigrajski gimnaziji, elitni gimnaziji v naši državi, kjer se na mesto profesorja fizike ni prijavil nihče, kar je seveda simptom, kako daleč smo prišli s to situacijo. Mi seveda menimo, da bi ob tem podaljšanju kariernega napredovanja, ki je motivacijsko pomembno, kot je že gospod državni sekretar omenil, nujno potrebno tudi sam vstop v izobraževanje, torej mladih učiteljic in učiteljev potrebno izboljšati, ker sicer bomo mi čez tri leta ob dejstvu, da ima Slovenija enega najstarejših, eno najstarejših populaciji učiteljstva v Evropi, povprečna starost slovenskih učiteljic in učiteljev je zelo, zelo visoka, da se bo ta problem prelil do te mere, da ne bo mogoče zagotavljati normalnega delovanja slovenskih javnih šol in se, predsednica, zahvaljujem.

Hvala lepa tudi vam. Lahko samo nekaj dodam v zvezi s tem položajem učiteljev in učiteljic v šolah. Imam eno idejo, da bi mogoče naredili en posvet tu v Državnem zboru, in sicer za vse učitelje, bom rekla, na vseh ravneh, to od osnovne šole, torej od vrtca, če gremo, do visokošolskih zavodov, od visokošolskih učiteljev. Tako da tu zdaj, kdaj bomo našli termin in kako bomo to speljali, mislim, da en tak posvet bi bil zelo koristen, da bi bili vabljeni z vseh področij, torej z vseh nivojev predstavniki in da dobimo eno tako informacijo, predvsem da se tudi poveča ugled učiteljskega poklica s tem namenom. Tako da to imam idejo, že sem začela pripravljati in kdaj bo, bomo… /oglašanje iz klopi/ okej, sem vesela. Ali bi mogoče želeli še v imenu sindikata kaj povedati?

V tem primeru se strinjamo s tem, kar je komisija tudi sama opravila.

Hvala lepa. …/izključen mikrofon/ da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmaju, po glasovanju o amandmaju pa ob koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Ali se strinjate? Tudi že običajna praksa… V redu.

Torej, odpiram razpravo o 1. členu predloga zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Predlog torej, vemo, ima sedem členov, od 1. do 6. nimamo amandmajev, pri 7. členu imamo amandma. Zdaj pa predlagam, da razpravljamo kar o vseh členih skupaj. Ja, prva se je javila Vera Granfol. Ali bom dala besedo Alenki?

Lahko.