12. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

21. 10. 2022

Transkript seje

Lep pozdrav!

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vabljene in vse prisotne in pričenjamo z 12. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Najprej nekaj pooblastil. Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: Rado Gladek nadomešča gospoda Žana Mahniča, Jožef Lenart nadomešča gospo Anjo Bah Žibert in gospod Miroslav Gregorič nadomešča Teodorja Uraniča.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil objavljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 14. 10. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na podlagi predloga predlagatelja zakona o vrsti obravnave postopka, je Kolegij predsednice Državnega zbora na 17. seji, 14. 10. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Sodnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnotožilskega sveta in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, naknadno pa je bil povabljen še predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov, gospod Gvido Novak.

Amandmaje so v poslovniškem roku, so vložile skupaj Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam pa odboru, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Se strinjate? Ima kdo kaj proti? (Ne.) Ne, potem pa prehajamo kar na vabljene.

Besedo dajem ministrici Sanji Ajanović Hovnik.

Sanja Ajanović Hovnik

Hvala, predsednica.

Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu in imenu kolega, ki prihajava iz Ministrstva za javno upravo!

Torej, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je zakon, ki ureja plače vseh javnih uslužbencev, torej funkcionarjev in ostalih javnih uslužbencev in danes imate pred seboj rezultat večmesečnega dogovarjanja med sindikati javnega sektorja in Vlado in sicer, kot veste, so ta pogajanja bila pričeta zaradi draginje in inflacije, kjer smo s sindikati javnega sektorja iskali, kako javnim uslužbencem zagotoviti ustrezno valorizacijo njihovih plač in kako v bistvu, kako nasloviti negotove razmere, ki so pogojeni tako z inflacijo kot z draginjo, povezano z inflacijo.

Kot veste, so se ta pogajanja potem razširila nekoliko širše. Predvsem smo ugotavljali, da v javnem sektorju obstaja veliko nezadovoljstva zaradi nastalih nesorazmerij in hkrati tudi zaradi v preteklosti podpisanih dogovorov z različnimi predstavniki zaposlenih v javnem sektorju, ki jih potem vlade v nadaljevanju nikoli niso realizirale. Pričujoči dogovor, katerega posledica je zdaj sprememba Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tako predvideva s 1. oktobrom uskladitev celotne plačne lestvice v višini 4 in pol odstotkov. Torej plačna lestvica se bo uskladila od 1. do 65. plačnega razreda za 4 in pol odstotke in to je v bistvu tudi priloga ena, ki je sedaj sestavni del tega zakona.

Hkrati smo se pa nas na centralnih pogajanjih dogovorili, da bodo vsi zaposleni v javnem sektorju prejeli višje nadomestilo za malico, ki bo od 1. septembra znašalo 6,15 evra. Tu bi posebej poudarila, da to, ta dogovor velja tudi za funkcionarje. Namreč ugotovili smo, v preteklosti, da so tovrstna nadomestila iz dela, torej prevoz, malica in vse, vseh ostalih nadomestil, nimamo urejenih celovito in enovito in dejansko prihaja zdaj do velikih razlik med javnimi uslužbenci in funkcionarji in zato smo se tudi s sindikati dogovorili, da to zadevo v tem zakonu, čeprav se zavedamo, da nesistemsko urejamo in uskladili, pač kot rečeno, sindikati so se strinjali, da je to edino pravilno in pošteno, no, da se za vse enako uredi.

Dogovor vključuje tudi prvi korak v odpravi nesorazmerij. Veste, da je novembra 2021 prišlo do dogovora s sindikati zdravstva in socialnega varstva, kjer so enemu delu zaposlenih dvignili plače tudi za več kot 20 odstotkov, en del zaposlenih pa še vedno čaka na to realizacijo. Zgodilo se je, da do te realizacije nikoli potem ni prišlo, hkrati so se pa zaradi tega parcialnega dviga ustvarila velika nesorazmerja, tako v samem zdravstvu in socialnem varstvu, kot seveda tudi v celotnem javnem sektorju, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva in v bistvu zahtev, tudi stavkovnih, če želite, da se to začne odpravljati in glede na to, da vseeno pogajanja niso bila namenjena prav temu, torej odpravi nesorazmerij ali pa kakršnimkoli sistemskim spremembam, smo se dogovorili, da s 1. aprilom vsem tistim, ki dogovora, ki novembrskega dviga plač niso bili deležni, dvignemo plače za en plačni razred in to je tudi stvar tega zakona.

Hkrati smo se s sindikati dogovorili in zavezali, da bo ta Vlada, ker bo branik pravne države, realizirala v preteklosti podpisane dogovore, torej se ne do njih vsebinsko opredeljevala, temveč jih realizirala, ker, kot podpisani dogovori pač predstavljajo neko pričakovanje, ki ga je potrebno izpolniti, ne glede na to, katera Vlada je, katera Vlada vlada, zato je sam dogovor vključeval naštevanje osmih v preteklosti nerealiziranih dogovorov, katerih prvi našteti predstavlja 1. člen tega zakona, torej, odpravo plačnega stropa, ki je opredeljen v 7. členu Zakona o sistemu plač javnega sektorja in ta drugi odstavek 7. člena sicer govori o temu, da se strop postavi na 57. plačni razred in da zaposleni v plačnih skupinah od C do J preko 57. plačnega razreda ne morejo napredovati.

Še en zakon je, ki se sicer ne bo obravnaval na tem odboru - obravnaval se bo na Odboru za izobraževanje - je del tega dogovora, torej Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, torej dogovor, mislim, da je iz leta 2018, kjer je vzgoja in izobraževanje takrat izpogajala četrti naziv v šolstvu, ki nikoli, potem ni bil realiziran skozi zakon, ampak kot del dogovora s sindikati javnega sektorja, je del tega paketa, ki pač bo obravnavan tudi na tej redni seji, ki se prične v ponedeljek.

Torej pred vami je zakon, ki predstavlja realizacijo, operacionalizacijo, če želite, dogovora s sindikati javnega sektorja. Če povzamem glavne rešitve tega zakona. Torej, odpravlja plačni strop, uvršča tako javne uslužbence kot funkcionarje v skladu z dogovorom od 1. aprila naprej. S sindikati smo se tudi dogovorili glede manjših sprememb 19. in 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pomeni, ko nek javni uslužbenec, ki je dlje časa zaposlen v javnem sektorju, zapusti svoje delovno mesto in se po določenem času vrne. Kako se ga uvršča? Tu probamo biti malo bolj konkurenčni do zasebnega sektorja in hkrati pa želimo omogočiti ljudem, da se dejansko tudi kdaj nazaj vrnejo, če za to obstaja interes na obeh straneh. Ta zakon tudi govori o nadomestilih za iz delovnega razmerja, torej nadomestilo za prehrano in potem so posebej našteti še funkcionarji, kjer smo se skupaj s sindikati dogovorili, da tudi ostala nadomestila iz dela uredimo na enak način kot to velja za javne uslužbence.

Ta zakon tudi določa novo plačno lestvico, vrednost plačne lestvice, ki se bo uporabljala od 1. oktobra naprej. Torej plačna lestvica, ki je povišana, kjer so plače pač zvišane za 4,5 odstotka.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Mira Palhartinger

Dober dan.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravno pravna služba je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog in v njem oblikovala pripombe k posameznim členom.

Kar se tiče 8. člena - če jih pač na kratko povzamem - smo uvodoma menili, da način na katerega je oblikovana prehodna določba v delu, ki pač čas veljavnosti predlaganih določb omejuje na uveljavitev, ki bo uredil povračila stroškov in drugih prejemkov funkcionarjev z vidika časovne jasnosti ni povsem ustrezna. Menimo, da bi bilo mogoče pri določitvi tega trajanja to sklicevanje opustiti. Prenehanje veljavnosti določb tega zakona pa kasneje seveda izrecno razveljaviti v zakonu, ki bo obravnavano vsebino uredil.

Sicer smo se v glavnini tega mnenja ukvarjali predvsem z roki, kot jih določa predlog zakona za začetek uporabe določb 8. člena oziroma prvega in drugega odstavka. Pri tem smo izhajali iz namena, ki je razviden iz zakonodajnega gradiva in sicer, da naj bi se zakon uveljavil pred 1. novembrom, zaradi česar smo pač priporočili, da se zaradi časovnih okoliščin obravnave ta časovni vidik učinkovanja določb ustrezno prilagodi in spremeni, saj uveljavitve pač še v mesecu oktobru glede na čas obravnave predloga zakona seveda ni mogoče zagotoviti.

Kar se tiče 9. člena smo menili, da bi bilo potrebno dodatno pojasniti namen, učinek in potrebnost določbe, saj jasno izhaja iz 12. člena, da naj bi omejitev 57. plačnega razreda prenehala 1. aprila 2023. Tukaj v mnenju je pomotoma zapisana letnica 2022.

To je, kar se tiče povzetka mnenja, vse. Kar se tiče pa predlaganih amandmajev pa ugotavljamo, da se z njim pravzaprav v 8. člen dodajajo tudi nekatere nove vsebine, ki sicer v predlogu zakona niso bile zaobsežene. Glede tistih določb, ki se nanašajo na odstop od 32.a člena zakona, pa bi samo opozorili, da je na način na katerega je določba oblikovana oziroma učinek predlagane določbe v bistvu tak kot bi ga imelo noveliranje, zato je treba pač na to v tem delu še posebej opozoriti.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Marjanu Maučecu.

Izvolite.

Marjan Maučec

Hvala za besedo.

Mi smo na državni ureditvi obravnavali ta zakon, moram povedati, da smo ga podprli. Seveda smo dobili tudi določene odgovore na vprašanja za prodajalca. Nekako v zraku je ostalo sporno stališče tudi sindikata, ki so naši predstavniki glede spodnjega in zgornjega plafona. Vsi se zavedamo in tudi glede tega, da je Vlada začela razgovore, tudi sama Vlada glede plač kot taki, na ta način pa v takem segmentu kot je sedaj, je zelo težko dobiti tudi kadre, tudi nesorazmerja, da pač določeni zaposleni imajo večje plače kot vodilni, kar je pač že splošno znano. Obljubljeno pač je, da se bo pač te zadeve v skupnem reševanju tudi rešilo, tako da pozdravljam predvsem pogovor in pa željo, da se Vlada in sindikati dogovorijo do konca, do vse te zadeve, ker mislim, da so časi zelo težki. Predvsem je pa problem, da s kadri, ko enkrat spremenijo ali pa gredo v drugo branžo, zelo, zelo težko in tega si enostavno ne smemo privoščiti. Kajti kot vemo, funkcija države je zelo, zelo široka in zelo težka, so lahko napake, če pač niso strokovno podprte. Tako da upam, da bo v nadaljevanju v vse te diunoze, ki niso rešene in ki še niso res rešene, tudi ki še nimajo pravega pogleda na konec, vseeno rešene. Če je dobra volja, se vedno pot.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predsedniku Konfederacije slovenskih sindikatov, gospodu Gvidu Novaku.

Gvido Novak

Hvala za besedo in vabilo.

Veseli me, da ste nam omogočili, da predstavimo stališče Konfederacije slovenskih sindikatov, ki tega dogovora z vlado ni podpisala predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da od zadnje indeksacije, to pomeni uskladitve plač z inflacijo, je inflacija bila 12 %, po tem dogovoru in tem zakonu, ki ga sprejemate, je pa uskladitev za 8,5 %. Res je, da so drugi sindikati prišli na pogajanja z zahtevo po dvigu za 10 %, kar pa nam v konfederaciji ni jasno, zakaj manj, kot je pa sama inflacija. Drugi razlog, zakaj nekako smo proti temu, da se to sprejme in da nismo podpisali kolektivnih pogodb in dogovorov, je to, da se odpravlja plačni strop zaradi kompresije na 57. plačnem razredu. Vemo pa, da je kompresija tudi na ravni minimalne plače in vsi javni uslužbenci pod minimalno plačo, tega dviga za prvo 4,5 % in 1. aprila za en plačni razred 4 % odstotke sploh ne bodo občutili. To pomeni, pri inflaciji kot jo imamo, ne bodo dobili plače niti en cent več, ampak se bo samo zmanjšalo doplačilo do minimalne plače. In ta kompresija spodnja je enako sistemske narave tako kot zgornja odprava stropa plačnega. In v izjavi o usklajenosti členov je tudi zapisano, če ste prebrali, da se vsi sindikati s tem ne strinjajo, da se odpravlja samo plačni strop, medtem ko se kompresija na minimalni plači za vse pod njo ne odpravlja. Dejansko v praksi to pomeni, da če boste ta predlog zakona podprli, da se strinjate s tem, da vsi pod minimalno plačo ne bodo občutili dviga plač niti za en cent. Jaz mislim, da bi Vlada mogla več napora vložiti v to, da bi se ta sistemska kompresija na minimalni plači enako odpravila, tako kot plačni strop, v kolikor boste to potrdili, da tisti pod minimalno plačo, plačna skupina J predvsem ne občuti niti enega centa pri dvigu plač ob inflaciji kot jo imamo.

Lahko zdaj povem, da po sprejemu zakona, da bomo v Državni zbor vložili pobudo za razpis referenduma, ker se preprosto s tem, kar se zdaj sprejema, ne strinjamo. Z mano je kolega, ki je v plačni skupini J in bi želel predstaviti tudi, kako to izgleda v praksi. Vodi kuhinjo v enem od domov starejših občanov. In bo sam povedal, kako stimulirati podrejene, ki so vsi pod minimalno plačo in dobijo enako plačo.

Izvoli, hvala.

Iztok Burlak

Pozdravljeni.

Hvala za besedo.

Moje ime je Iztok Burlak, sem vodja kuhinje v enem izmed domov. Imam 30 let kariere, vodim 25 zaposlenih, podrejenih. Torej lahko povem, da v teh tridesetih letih je skupina res zapostavljena skupina. Kader, ne, praktično nimamo orodja, s katerim bi lahko stimulirali kader. Potem dogaja se, da se zaposleni izpisujejo od malice, recimo zato, da si na ta način povečajo plačo. Lahko povem za sebe, recimo za 30 let kariere v javnem sektorju, sem odgovoren za 350 stanovalcev, za njihovo prehrano, pripravljam javne razpise, imamo cca 200 zunanjih strank in je moja plača, recimo, vam lahko povem, po 30 letih sem trenutno v 32. plačnem razredu. Mogoče je največja težava to, da ni kadra na razpolago. Recimo, ko so razpisi, se dogaja, ko je razpis za kuharja, bolničarja, za kuhinjskega pomočnika, enostavno ni prijave. Niti ene. Mi smo zdajle tri mesece brez kuharja, ki je odšel kuhati na osnovno šolo, pač, ker tam ni vikendov. Nimamo še novega. V roku 4 let se mi upokojijo štirje zaposleni. Bojim se, kaj bo v tem času, ker kadra enostavno ni. Upam, da se dolgoročno zavedate, kaj to pomeni v roku pet do deset let. Odpirajo se novi domovi. Kje boste dobili kader recimo? Kljub temu, da bom tako dejal, da so recimo delovni pogoji v javnem sektorju v kuhinji relativno oziroma za odtenek boljši kot v zasebnem sektorju, ne, kljub temu ni zanimanja za te poklice oziroma za zaposlitve v tej branži naši.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Pred tem pa za odgovor ministrici za javno upravo.