Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 22. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Damjan Zrim od 13. ure dalje, Tomaž Lah od 10.00 do 11. ure, Tine Novak, Aleš Rezar od 10.00 do 14. ure, mag. Janez Žakelj od 10.00 do 14. ure, Iva Dimic od 12.30 dalje, mag. Matej Tonin do 15. ure, Miha Kordiš, Žan Mahnič, Tomaž Lisec od 10.00 do 11. ure, Rado Gladek od 14. ure dalje, Zoran Mojškerc od 10.00 do 12. ure, Anja Bah Žibert, Eva Irgl, Franc Rosec, mag. Dejan Kaloh, Andreja Živic od 9.00 do 11.30, Tamara Vonta do 15.30, mag. Nataša Avšič Bogovič do 15.30 in Janja Sluga do 15.30.

Na sejo sem vabila predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Najprej bomo določili dnevni red 22. izredne seje. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. oktobra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti nihče.

(Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1.TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA IN BLAŽENJA POSLEDIC NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 NA PODROČJU ZDRAVSTVA, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade. Minister Danijel Bešič Loredan, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da vam v tem kratkem času predstavim zakon, ki sledi miselnosti in navodilom regionalne Svetovne zdravstvene organizacije, pa bom citiral dr. Klugeja: »Mi, družba, se moramo soočiti z novo realnostjo po covidu kot tudi z vsemi izzivi, ki nas čakajo zaradi vojne v Ukrajini in pričakovanih zdravstvenih kriz zaradi drugih obolenj, ki jih lahko še pričakujemo. V tej točki zasleduje vlada tako imenovano dual track princip ali pravzaprav princip dvojne steze, kjer v prvi stezi dvigujemo pripravljenost zdravstvenega sistema do največje možne mere za vse, kar nas lahko doleti, in vzporedno skrbimo za to, da zdravstveni sistem deluje normalno, skrbimo za vlaganje v zdravstveni sistem in vse paciente obravnavamo enakopravno.

Osnovni cilj zakona je zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covida ter vzporedno zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema in pripravljenost zdravstvenega sistema na odzive v zdravstvenih krizah. Poleg ukrepov v zakonu, ki se izključno nanašajo na obolenje COVID-19, so v predlogu zakona tudi nekateri nujni sistemski ukrepi. Zakaj? Ker je epidemija povzročila oziroma poglobila nujnost ukrepanja z vidika upravljanja oziroma blaženja posledic covida v zdravstvenem sistemu. Zakon naslavlja nedostopnost zdravstvenega sistema na primarni ravni kot tudi čakalne vrste na sekundarni in terciarni ravni. Vlada se zaveda ustavne pravice do zdravstvenega varstva, to v teh časih zahteva naše aktivno in hitro delovanje, da se zagotovi vzpostavitev in normalno delovanje zdravstvenega sistema, zdravstvene službe, da nudimo pravzaprav zdravstvene storitve, tako preventivne kot kurativne. V pripravi tega zakona od avgusta dalje smo si resnično prizadevali vključiti vse deležnike, se slišati, se poslušati, tudi v zadnjem tednu, dveh smo iskali kompromis skozi pripravo, potem ko je že Vlada vložila zakon. In sam sem izjemno ponosen na ekipo in na sodelovanje z vsemi deležniki. Menimo, da smo pravzaprav prišli do dobrega kompromisa, do tistega, kar ta zakon pravzaprav omogoča, da zdravstveni sistem v letu 2022 in 2023 deluje po znanih smernicah.

Našteval bom samo ključne točke zakona. Skratka, zakon naslavlja denarne odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja proti covidu in tudi zaradi zdravljenja zaradi covida. Omogoča plačevanje izolacije zaradi covida-19, ne iz naslova delodajalcev, kot to piše v ZNB in kot je v drugih državah, ampak zaradi stanja v sistemu in družbi to zagotavljajo sredstva iz proračuna kot tudi dodatki za neposredno delo s pacienti. Prav tako bodo ti dodatki šli iz proračuna. Zaradi nedostopnosti prvič poskušamo uveljaviti in bomo uveljavili tudi s splošnim dogovorom triindvajseto ambulanto za neopredeljene zavarovane osebe in bodo tako tisti, ki ne morejo priti do izbranega zdravnika zaradi pomanjkanja več kot tristo zdravnikov v sistemu, prišli do zdravstvene oskrbe na primarni ravni. In tisto, kar je ključno za čakalne dobe, pravzaprav omogočamo plačevanje vseh zdravstvenih storitev, vseh opravljenih zdravstvenih storitev v sistemu kot tudi nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih kriterijih kot se to dela pri zasebnikih. Menimo, da so predlagani zakonski ukrepi usmerjeni v takojšnje ukrepanje in zagotavljanje temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji tako v povezavi s COVID-19 kot s čakalnimi vrstami. Zakon je usmerjen prvenstveno v ljudi, v paciente, ki bodo v letu 2022, 2023 in naprej s sistemskimi spremembami v središču zdravstvenega sistema.

Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa, gospod minister.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo in za predstavitev poročila odbora dajem zdaj besedo podpredsedniku odbora, mag. Rastislavu Vrečku. Izvolite.

Hvala predsedujoča … / nerazumljivo/

Kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva, to je bil nujni postopek, po EPA345-IX, na podlagi 42., 131., 133. in 143. člena Poslovnika DZ.

Matično delovno telo je na svoji 10. nujni seji obravnaval predlog zakona, ki ga je DZ predložila Vlada Republike Slovenije. Temu predlogu je bilo posredovano naslednje gradivo; ta predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje in predlogi o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje reprezentativnih delodajalskih organizacij, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, stališče Sindikata zdravstva in socialnega varstva, stališče Zdravniške zbornice, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, stališče Konfederacije sindikatov, pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in stališče Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Gre za en kompromis izmed izredno veliko različnih skupin deležnikov, zato je sistemska težava v rešitvi tega in prodaji pravega sistemskega zakona. Ta zakon, katerega zdaj obravnavamo, je predlog in je samo izhodni covidni zakon, zato je tudi nujni postopek in ko bomo prevedli učinke tega, bo pa tudi podlaga za nadaljnje sistemske ureditve zakona, ki bodo pač v roku leta, dveh lahko uvedli.

V poslovniškem roku so bili vloženi odboru, štiri poslanske skupine so vložile amandmaje k 39. členom od zakona, ki jih ima 46. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal minister za zdravje, gospod Danijel Bešter Loredan. Povedal je enako kot je tudi zdaj na predlogu pred menoj povedal, ne bom še enkrat ponavljal. Potem so zraven podali mnenje predstavnik ministra za finance, ki je podal obrazložitev 40. člena zakona, ki govori o tem, da oprostitev DDV za zaščitna sredstva in za opremo, kar omogoča že dva sklepa Evropske komisije, ker sicer je to na nivoju Evropske unije, Evropska komisija je dovolila uvoz zaščitne opreme za obvladovanje epidemije Covid in tudi blago in pomoč, potrebno za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je preučila obširno pisno, pisni predlog in je tudi obširno pisno mnenje podala. Bilo je mnogo pripomb na več postavk, glavna je pač rekla, ker tako, omnibus tehnika zakonodajnega urejanja je strukturiran način PKP in vključuje zakonsko ureditev v obliki novel. Zaradi opozorila je tudi na 80., 87. člen Ustave, zaradi načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. V zvezi s poglavjem prehodnih in končnih odločb na dodano vrednost pomeni noveliranje sistema.

Po razpravi in po usklajeni, imeli smo dva obiska ministra pri vseh poslanskih skupinah, tri koalicijska usklajevanja in na koncu je odbor uskladil večino pripomb Zakonodajno-pravne službe in večino členov po predlogih amandmajev poslanskih skupin. Podano je mnenje tudi bilo Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, ki je poudaril, da tale omnibus povečuje nepreglednost in nekonsistentnost zakonodaje. Pomisleki so bili izraženi / znak za konec razprave/ glede predloženega sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma. Tako da se Komisija Državnega sveta predlog zakona ni podprla, so pa v razpravi podprli pozitivne rešitve tudi ostali; Zdravniška zbornica, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Združenje zdravstvenih zavodov.

Ker je toliko teh členov, ne bom vseh posebej našteval, bom samo v jeziku zainteresirani javnosti povedal kaj to prinaša. Tu prinaša olajšavo znanja slovenskega jezika za druge, ki pridejo iz tujine, priznavajo se diploma, diplome držav članic EGS, uvajajo se odškodnine za posledice obveznega cepljenja, vključitev vseh v sistem javne mreže, če ne bo učinka po marcu 2023 in plačilo vseh storitev do konca leta 2023.

Tako da, ta zakon smo, je Odbor, Predlog zakona je Odbor sprejel s tričetrtinsko večino.

Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda in kolegica Sandra Gazinkovski.

Izvolite!

Hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister!

Učinkovit in dostopen zdravstveni sistem je nujen za blaginjo vseh državljanov. Četudi smo to vedeli že ves čas, so nas izredne razmere, v katere nas je postavila epidemija, na to še enkrat opozorile.

Predlog zakona, ki je pred nami, tako ponovno naslavlja posledice, ki jih je v našem sistemu zdravstvenega varstva pustila bolezen COVID-19. Dejstvo pa je, da bomo morali omenjeno bolezen sčasoma obravnavati tako, kot vsa ostala respiratorna obolenja.

Namen interventnega zakona je tako, ob upoštevanju trenutne epidemiološke situacije, ohranitev nemotenega izvajanja zdravstvenega varstva in dostopnosti do zdravstvenih storitev ter zagotovitev normalnega delovanja zdravstvenega sistema. Covid je namreč v zadnjih dveh letih vse sistemske težave in izzive le še poglobil. Vse prevečkrat se je zgodilo, da bolniki na račun covidnih protokolov niso bili deležni pravočasne zdravstvene oskrbe ali pa jih sploh niso bili deležni. Tega si kot država ne bi smeli privoščiti.

Zaradi pomanjkanja specialistov družinske medicine je ogrožena dostopnost na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. To predstavlja tveganje glede pravočasne zaznave nalezljivih bolezni, spremljanja zdravstvenega stanja po preboleli nalezljivi bolezni in tudi pri spremljanju kroničnih bolnikov ter pravočasnemu zdravljenju akutno bolnih.

V času, ko se soočamo s posledicami COVID-19, je pomanjkanje zdravnikov specialistov družinske medicine še bolj pereč problem, saj mladi zdravniki niso dovolj zainteresirani za izbiro specializacije iz družinske medicine. Slednje potrjujejo tudi podatki zadnjega jesenskega razpisa zdravniških specializacij, kamor je prispelo le 12 prijav za specializacijo iz družinske medicine, prostih pa tako ostaja 41 mest.

Z namenom spodbude mladih zdravnikov k prijavi na specializacijo iz družinske medicine predlog tako uvaja dodatek za izbiro tovrstne specializacije v višini tisoč evrov bruto z obveznostjo specializanta k vračilu prejetega dodatka v primeru odstopa od specializacije.

Zaskrbljujoč problem predstavljajo tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katerih izhaja, da število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika, iz meseca v mesec narašča. S tem namenom se vzpostavljajo ambulante za neopredeljene, ki se bodo organizirale v okviru javnih zdravstvenih zavodov, kjer izbira osebnega zdravnika ni več mogoča. Zdravstvene storitve bodo izvajali zdravniki, ki imajo dosežen glavarinski količnik tisoč 895 ali več, zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni v ambulantah splošne oziroma družinske medicine, specializanti pod pogojem zagotovitve ustreznega mentorstva in koncesionarji, kot del javne zdravstvene mreže.

Pandemija nalezljive bolezni COVID-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi ekonomsko, socialne in psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev. Predlog za to zagotavlja financiranje dodatnih 70 specializacij iz klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije.

Ob vsej draginji, s katero se soočajo prav vsi družbeni sektorji, pa nismo pozabili na gospodarstvo. Strošek nadomestila delavcu za čas zadržanosti z dela zaradi izolacije po potrjeni okužbi s koronavirus virusom se bo do 31. marca 2023 povrnil iz sredstev državnega proračuna.

S Predlogom zakona se uvajajo še ukrepi na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti, olajšujejo se pogoji glede dokazovanja znanja jezika, s čimer se omogoča hitrejše zaposlovanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz tujine, javnim zdravstvenim zavodom se podaljšujejo plačilni roki, zagotavlja pa se tudi financiranje cepljenja proti gripi in covidu iz proračuna. Prav tako se vzpostavljajo pravne podlage za storitve postcovidne rehabilitacije in zagotavljajo sredstva za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave. Ta pomemben in v preteklosti spregledan segment, so kot dober in potreben izpostavili tudi na ZZZS. Po vsem naštetem nam je jasno, da mora minister za zdravje dobro usklajevati interese, določati prioritetnost predlogov iz različnih naslovov ter miriti strasti, ki jo ob vseh izzivih lahko kaj hitro vzniknejo, predvsem pa mora prisluhniti najprej državljanom, nato stroki in tudi politiki. In ta zakon, spoštovane in spoštovani, je plod točno takšnega delovanja z namenom povrnitve dostopnosti do zdravstvenih storitev na prvo mesto postavlja državljanke in državljane, šele ko bomo te akutne težave v našem zdravstvenem sistemu pozdravili, se bomo lahko v širokem dialogu vseh partnerjev lotili sistemske reforme, ki jo naše zdravstvo tako zelo potrebuje. Zdravje vsakega posameznika je za Gibanje Svoboda na prvem mestu, zato moramo stremeti k učinkovitim rešitvam, ki bodo zdravnikom in zdravstvenim delavcem prinesle ustrezno organizacijsko, kadrovsko in plačno politiko, državljankam in državljanom pa učinkovito javno zdravstvo, dostopno vsem pod enakimi pogoji, brez dolgih čakalnih dob.

Predlog zakona bomo poslanci Gibanja Svoboda seveda podprli.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in v njenem imenu kolegica Jelka Godec.

Izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav!

Torej, v obravnavi imamo še enega izmed mnogih nujnih zakonov, ki jih ta Vlada predlaga, to je zdaj že drugi nujni zakon oziroma izredni zakon na področju zdravstva, s tem da je bil prvi nujni zakon na področju zdravstva, interventni zakon sprejet julija 2022, pa vendar se še vedno ne izvaja, in delno ta zakon, torej prvi interventni zakon danes tudi v bistvu spreminjamo in podzakonski akti tistega interventnega zakona se še danes sprejemajo, pa vendar imamo na mizi nov nujni zakon za izhod iz Covid situacije. Slišali smo celo izjave, da bo ta zakon pripomogel k temu, da bo Covid postal endemična bolezen. Glede na to, da gre za nujni postopek, bi pričakovali, da se tudi seveda vsi podzakonski akti, ki pripadajo temu zakonu, sprejemajo takoj, recimo v roku 15. mesecev, imamo pa v zadnjih členih roke za podzakonske akte dva do štiri mesece. Torej, kaj je tukaj tako nujnega? Seveda pa smo glede na napovedi ministra za zdravje pričakovali, da bomo dobili septembra interventni zakon, ki bo pomenil izhod iz zdravstvene krize, ne da bo določil zakon, da bo postal Covid endemična bolezen. Ta zakon prinaša nekaj pozitivnih zadev, ki so bile sprejete tudi pod prejšnjo Vlado v PKP-jih, recimo pozdravljamo brezplačno cepljenje za Covid in pa gripo, tudi delna odprava birokratskih ovir za komisije za dodeljevanje koncesij, torej za pregled prostorov. Končno so na Ministrstvu za zdravje priznali, da so del problema in da iz te skupine, ki določa oziroma daje kljukico za prostore koncesionarjem, izvzemajo svojega predstavnika. Tudi sredstva za sekvencioniranje in sredstva za HAC teste so dobrodošla, seveda iz državnega proračuna, pa tudi sredstva za podaljša podaljšano obravnavo Covid bolnikov po bolnišnični obravnavi. Vse to je seveda bilo že v PKP-jih. Je pa zanimivo, da se namenja dodatna sredstva za specializacije iz družinske medicine, kajti to, kar je bilo v PKP namenjena sredstva, v bistvu se je pokazalo, da ta spodbuda popolnoma nič ne pomaga k temu, da bi se več mladih odločalo za družinsko medicino, torej je problem nekje drugje. Na pritiske zunanjih, torej delodajalcev in pa drugih organizacij ste popustili v koaliciji in plačilo za izolacije od delodajalca prenesli na ZZZS, še vedno pa ste odstotek pustili na 80 % nadomestila in ne na 90, kot velja za vse ostale nalezljive bolezni in tukaj je vprašanje, če bodo delodajalci in delavci zainteresirani, da ostanejo doma, ko imajo Covid bolezen. Namenjate 8,7 milijona za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav, ki je v bistvu zamrla tudi zaradi raznih anti-propagand in to mi predlagamo tudi z amandmajem, da se črta. Naslavljate skrajševanje čakalnih dob. V prvem interventnem zakonu je bil člen, ki ga danes amandmirate v bistvu oziroma popravljate, in sicer takrat je bilo rečeno, da se plačajo storitve, ko torej izven rednega programa za skrajševanje najdaljših čakalnih dob. Danes pa imamo člen, ki več ne govori katere čakalne vrste se bodo skrajševale in zaposleni zdravnik bo lahko torej opravljal delo preko podjemne pogodbe za redno obvezo, če v rednem delovnem času svoje redne obveze ne bo opravil. Kaj to pomeni? Če karikiram, 8 ur bo sedel v ambulanti, naredil tri paciente ali pa nobenega, potem bo pa popoldan po podjemni pogodbi lahko opravljal redno delo. Ne skrajševal čakalne vrste, ampak opravlja redno delo. Torej, tukaj ostro temu nasprotujemo, ker menimo, da je to v bistvu neke vrste potuha za tisto redno delo.

Kar se pa tiče ambulant za neopredeljene, menimo, da bi bilo potrebno jih odpreti tudi pri koncesionarjih, ne samo javnih zdravstvenih zavodih, pa ne na prostovoljni bazi, tako kot je sedaj, ker je vprašanje, ali bodo zdravniki, ker nekateri so obremenjeni, ki imajo količnik 1.895 preveč in že v rednem času, bom rekla, opravijo do 60 pregledov dnevno in težko verjamem, da bodo ti zdravniki še zmožni delati v torej popoldanskem času. In tukaj je vprašljiva potem kakovost zaradi obremenjenosti tega zdravnika. Tako da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zaradi dveh ključnih zadev, ki jih naslavljate, temu zakonu nasprotujemo.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija krščanski demokrati in v njenem imenu kolega Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovani gospod minister s sodelavkama, drage kolegice in kolegi!

Olika zahteva, da se najprej gospodu ministru zahvalim, da je prišel v Poslansko skupino Nova Slovenija, kjer smo imeli dobro debato o predlogu zakona, ki ga je Državnemu zboru poslala Vlada. Ravno tako pa smo govorili o prenovi, nujni prenovi zdravstvenega sistema. Minister gotovo pozna naše rešitve na tem področju, imamo veliko znanja in smo seveda pripravljeni, če bo dobra volja na strani Vlade oziroma koalicije, tudi ta znanja posredovati.

Vlada v svojem zakonu kot prvi cilj navaja zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19. To so seveda relevantna vprašanja s katerimi se strinjamo. Vlada tudi naslavlja vprašanje skrajševanja čakalnih vrst. Tukaj imamo še vedno eno anomalijo in enostavno vidim, da tudi sedanji koaliciji ni te volje, da bi odpravili tako imenovani kaskadni sistem, ki je posledica nekega amandmaja v neki prejšnji, neke prejšnje opozicije, tako imenovane Kul opozicije in dejansko ta kaskadni sistem dejansko ne pomeni nič drugega kot želja zdraviti z ideologijo in to ni prav.

Pričakovali bi, ko gre za vprašanje zajezitev širjenja, da bi Vlada preko sredstev javnega obveščanja državljanke in državljane ozaveščala, da je virus še vedno med nami in kaj je potrebno narediti, da zares to širjenje virusa zajezimo. To pogrešamo. Na drugi strani pa pozdravljamo, da glede zajezitve širjenja Vlada iz proračuna Republike Slovenije NIJZ-ju zagotavlja dodatna sredstva. Mislim, da gre za okrog 8 milijonov, in sicer za upravljanje in koordinacijo odziva na Covid-19 vključno z zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja virusa in odzivom na dolgotrajne posledice Covid-19 in drugo. Sredstva so zagotovljena iz proračuna RS NIJZ-ju za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav. To aplikacijo je prej uvedla naša Vlada. Takrat smo doživljali zgražanje in posmehe in tako naprej, predvsem s strani predsednikov opozicijskih strank, takratne opozicije in na odboru sem že predlagal in to bi res bilo dobro, da Vlada oziroma vsi člani Vlade, tudi morda državni sekretarji in sekretarke po neki seji Vlade, vsi pokažejo slovenski javnosti, da imajo nameščeno aplikacijo Ostani zdrav. Toda, pričakujemo, da bo dejansko do te geste prišlo, čeprav, če pa tega ne bo, bomo pa videli, bomo razumeli, da gre za figo v žepu.

Zdaj kar ni dobro in opozicija, mi smo konstruktivna opozicija, moramo opozarjati, ni dobro, da ta zakon ni koalicijsko usklajen, zakon ni bil koalicijsko usklajen in to je slab signal za državljanke in državljane, tako močna koalicija bi se morala dogovoriti in rešitve, ki jih prinese v Državni zbor, koalicijsko uskladiti. Dokaz za to je, da je ena od koalicijskih strank nasprotovala zakonu na matičnem delovnem telesu. Prav tako smo na matičnem delovnem telesu tudi videli zanimivo razpravo med predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot da, kot da minister za delo ne sedi v Vladi. To so, glejte, to so slabi signali, mi na to korektno opozarjamo in želimo, da se to v bodoče ne ponavlja. Mi smo na sestanku z ministrom / znak za konec razprave/ tudi povedali, da problematiziramo podobno kot delodajalske organizacije, namreč, skrb za javno zdravje in obvladovanje širjenja okužbe v javnem in, mora biti v javnem interesu in v interesu države in zato smo vložili tudi amandma, kjer nadomestilo za čas izolacije ne bi bremenilo delodajalca. / znak za konec razprave/

Ta amandma je na nek način koalicija, naš amandma je na nek način koalicija s svojim amandmajem povozila. Nismo zaradi tega užaljeni, nekaj je dobrih rešitev, je korak v pravo smer, zato sem na matičnem delovnem telesu ta zakon podprl, glasoval sem za, in tako bomo glasovali poslanke in poslanci Nove Slovenije tudi danes.

Hvala lepa.