Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam s 17. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, tukaj imam opravičilo poslanke, kolega torej Žaklja, mag. Janeza Žaklja, ki je danes službeno odsoten, kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa danes sodeluje kolega Miroslav Gregorič, zamenjuje danes kolega Gašperja Ovnika. Torej kolega Miroslava Gregoriča, lepo pozdravljam tudi na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam.

Prehajam torej na določitev dnevnega reda tega seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU, 8. NOVEMBRA 2022.

Gradivo k obema točkama dnevnega reda smo prejeli od Vlade 28. oktobra 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom prosil mag. Sašo Jazbec, državno sekretarko Ministrstva za finance, da nam predstavi torej izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Dobro jutro, najlepša hvala za besedo. spoštovane poslanke in poslanci.

Torej, naslednji teden bo v Bruslju potekalo zasedanje sveta ECOFIN, udeležil se ga bo minister Boštjančič z delegacijo.

Pred ministri je kar zanimiv dnevni red, in sicer v zakonodajnem delu bodo obravnavali tako imenovano evro vinjeto, direktivo glede obdavčitve vozil. V tej točki bodo skušali doseči dogovor o predlogu sprememb direktive, veljavna direktiva namreč določa najnižje stopnje davkov na težka motorna vozila, ki jih morajo dosegati vse države članice, v Sloveniji. Davek na vozila na podlagi te direktive predstavlja letna dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu, cilj predloga je pa zdaj opustitev trenutne obvezne minimalne ravni obdavčitve težkih motornih težkih tovornih vozil, s čimer bi omogočili državam članicam, da prenehajo obdavčevati domača težka tovorna vozila, če to želijo in s tem bi se v bistvu spodbudil prehod na cestninjenje na podlagi dejansko prevožene razdalje. Slovenija meni, da bi predlog direktive lahko vodil v povečanje razlik o obdavčitvi težkih tovornih vozil v državah članicah EU namesto njene harmonizacije, ne glede na to pa v duhu kompromisa Slovenija lahko podpre te predloge predsedstva, s katerimi se podaljšuje rok in odpravlja najnižja raven obdavčitve težkih motornih vozil in omogoča državam članicam fleksibilnost pri obdavčitvi teh vozil.

Naslednja točka je razprava o zakonodajnem svežnju za implementacijo sporazuma Basel 3. Cilj tega sporazuma je dogovor o revidiranih bančnih pravilih Evropske unije, ki bi zagotovila, da bi evropske banke postale odpornejše na morebitne prihodnje ekonomske šoke, hkrati pa bi prispevale k okrevanju Evrope in prehodu na podnebno nevtralnost. Slovenija namen svežnja podpira. S tem svežnjem se bo namreč med drugim zagotovilo, da se z notranjimi modeli, ki jih banke uporabljajo pri izračunu svojih kapitalskih zahtev, ne podcenjujejo tveganja, s čimer se zagotovi zadosten kapital, potreben za kritje teh tveganj. Poleg tega bodo standardizirani pristopi za izračun kapitalskih zahtev bolj občutljivi na tveganja. Predlagani ukrepi bodo hkrati zagotovili tudi, da bodo banke bolj upoštevale vidike trajnosti in s tem prispevale k prehodu na podnebno nevtralno in okoljsko vzdržno gospodarstvo.

Ministri bodo nadaljevali tudi z redno razpravo posledic vojne v Ukrajini. Osredotočili se bodo na gospodarski in na finančni vidik krize ter na stanje na področju energetskih trgov. Evropska komisija bo tudi predstavila nedavno sprejeti paket ukrepov na EU ravni, nato bo Evropska komisija ministrom predstavila stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Naslednja točka bo pa predstavitev vsakoletnega poročila Evropskega fiskalnega odbora in v poročilu za letošnje leto bo predvidoma narejena tudi ocena z vidika vojne v Ukrajini, energetske krize, inflacije in pa ukrepanjem posameznih držav članic, članic in Unije kot celote. Ministri se bodo seznanili tudi z razvojem različnih statističnih področij v letu 2022, predvsem odziva same statistike na krizne razmere z vidika poročanja covid in nastale krize zaradi vojne v Ukrajini. Poleg tega se bodo ministri seznanili tudi s poročilom o zasedanju skupine G20 in pa letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, ki so potekala prejšnji mesec v Washingtonu. Zasedanja so obravnavala aktualno globalno gospodarsko situacijo v luči okrevanja po eni strani po pandemiji in pa negotovosti, ki jih povzročajo inflacijska gibanja in aktualne geopolitične napetosti.

Kot zadnja točka na dnevnem redu, ki je bila naknadno uvrščena, je pa informacija Evropske komisije o vplivu na evropsko gospodarstvo v avgustu letos sprejetega zakona z ZDA o ukrepih za znižanje inflacije. Ta akt ZDA naj bi po ocenah Evropske komisije negativno vplival na pomembne segmente industrije EU in na prihodnje odločitve o naložbah, kar lahko ogrozi delovna mesta in rast v Evropski uniji. Po mnenju nekaterih so določbe tega zakona celo v neskladju s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Evroskupina bo, kot je v navadi, zasedala en dan pred ECOFIN-om in tudi na tem zasedanju, torej članov evroskupine, to so države z evrom, bodo prav tako v ospredju nadaljnje razprave o makroekonomskem stanju evroobmočja in pa o potrebnih ukrepih zaradi visokih cen energije in inflacijskih pritiskov. Ministri pa bodo opravili tudi prvo razpravo glede osnutkov proračunskih načrtov, ki smo jih države članice do 15. oktobra poslale v Bruselj in bodo na ta način ministri seznanjeni s stanjem v bančni uniji. Poleg teh proračunskih načrtov bodo pa ministri seznanjeni tudi s stanjem v bančni uniji in torej dobili, imeli bodo predstavitev predsednice enotnega odbora za reševanje in pa predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke.

Ob robu tokratnega zasedanja bo pa potekal tudi ministrski dialog z državami članicami EFTA, kjer bodo v ospredju te klasične teme, torej geopolitične situacije, cene energije in inflacija.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka, za dodatno pojasnitev.

Torej preden dam besedo kolegom in kolegicam glede razprave pa še samo eno pooblastilo, torej kolega Almo Intihar nadomešča na tej seji danes tukaj Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na seji.

Tako. Želi kdo razpravljati o tej točki? (Da.)

Gospod Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik. Hvala za izčrpno poročilo.

Imam samo eno vprašanje glede evrovinjete. Če sem prav razumel, zdaj bo možnost zmanjševanja davka na težka tovorna vozila. Jaz bi pričakoval, da je kakšna stimulacija, da grejo težka motorna vozila na železnico. Ali je to del te evrovinjete ali je to kje drugje regulirano? Kar je, mislim, da je, če gremo v zeleni preboj, se mi zdi to ena čudna smer, da zmanjšujemo obdavčitev težkih motornih vozil na cestah, namesto da bi pospeševali prevoz po železnicah.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Gregorič.

Želi še kdo razpravljati o tej točki? Morda gospa državna sekretarka, imate mogoče glede na vprašanja in pomisleke kolega Gregoriča mogoče kakšen odgovor?

Seveda pripomba je na mestu in to je splošna smer, v katero gre Evropska komisija oziroma cela Evropa in tako naprej, v zeleno smer. Tukaj konkretno ta dajatev gre pa v smeri, torej stran od nekega pavšalizma in v smer tega, da se dejansko plača bolj po porabi, se pravi, da udariš tiste, ki porabijo več. V to smer gre, ni pa to ločeno od tega, kar ste omenili vi, da se gre v zeleno.

Hvala za dodatno pojasnilo.

Kolega Gregorič, je bilo zadostno? Zadovoljni? (Da.) Evo, dobro. Torej zaključujem razpravo, vidim, da ni več prijavljenih. Torej, na glasovanje bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se seznani z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 8. novembra 2022 in jih podprl.«

Glasujemo.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet. S

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, gre za proračun, V BRUSLJU 11. NOVEMBRA 2022.

Sedaj bom ponovno prosil državno sekretarko, mag. Sašo Jazbec, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite še enkrat, gospa državna sekretarka.

Hvala lepa za besedo. Torej, konec tedna bo pa potekal še drugi Ecofin. Vsebina tega Ecofina bo pa zgolj in samo proračun za leto 2023, in sicer v letu 2023 bosta v bistvu se bosta dogajali dve perspektivi. Leto 2023 je zadnje leto večletnega finančnega okvira 2014-2020 in pa hkrati tudi tretje leto večletnega finančnega okvira 2021-2027. In teme na Ecofinu sta v bistvu dve temi, eno so priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom in drugo so je rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom. Zdaj zadeva izgleda tako, proračun Unije za leto 2023, kot rečeno, je tretje leto finančnega okvira 2021-2027 in komisija je za leto 2023 predvidela predlog proračuna v višini 186 milijard evrov v pravicah za prevzem obveznosti in pa 166 milijard evrov v pravicah za plačila, se pravi nekoliko nižji. Predlog je v pravicah za prevzem obveznosti za 2 % višji od letošnjega proračuna, v pravicah za plačila pa za 2 % nižji od letošnjega in je dopolnjen s 113 milijardami evrov v obliki nepovratnih sredstev in pa 130 milijardami evrov za izposojo na trgih v okviru instrumenta Next Generation EU. Se pravi, to je še ta tretji vir za evropske investicije v letu 2023. Temeljne prioritete komisije pri oblikovanju predloga proračuna za leto 2023 so bile: strateška avtonomija Evrope, okrevanje gospodarstva EU po pandemiji, ukrepanje zaradi vojne v Ukrajini in pa zagotavljanje trajnostnih politik.

Svet je v juliju letos izglasoval predlog, ki je od predloga komisije nižji za milijardo in pol v pravicah za prevzem in pa za 500 milijonov v plačilih, pri čemer je pa zagotovil dovolj veliko rezervo za izvrševanje plačil med letom.

Evropski parlament na tretji strani, to je tak trialog med Evropsko komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom, se pravi, Evropski parlament je pa jeseni izglasoval predlog proračuna, ki presega predlog komisije za 1,7 milijarde evrov v pravicah za plačila in predlog sveta pa za 3,7. V glavnem cilj tega petkovega sestanka naslednji teden so pogajanja med temi različnimi zneski v tem trialogu, kot omenjeno.

Instituciji sta sicer soglasni glede temeljnih prioritet v proračunu EU, razhajata se pa v višini teh zneskov namenjenih posameznim politikam in programom, pa uporabi marž, pa instrumentov fleksibilnosti. In na izglasovani predlog proračuna za leto 2023 bo kot vsako leto vplival tudi dogovor o rešitvah za leto 2022, predvsem predlog dopolnitve proračuna številka 5 za leto 2022 in pa novi predlog sprememb predloga proračuna za leto 2023.

Slovenija navedenim predlogom ob dozdajšnji obravnavi v svetu ni nasprotovala. In ta druga točka, rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom, bo za Slovenijo bo končni kompromis sprejemljiv, če bo odražal temeljne prioritete Slovenije. Med proračunsko proceduro je Slovenija zagovarjala primeren obseg pravic za plačila za posamezna poglavja, predvsem za kohezijo in za razvoj podeželja in pa zadostne marže za nepredvidene potrebe v letu 2023, na primer za Ukrajino, pa za druge še dejansko nepredvidene in pa za realno načrtovanje vseh poglavij v okviru limitov večletnega finančnega okvira. Vodilo pri glasovanju torej s strani Slovenije je bilo prizadevanje za čim bolj realen obseg proračuna, ki ne bo vodil do presežkov v proračunu EU in s tem do prevelikega obsega vplačil, kar bi pomenilo nepotrebno obremenjevanje nacionalnega proračuna med letom 2023. Proračun EU namreč deluje po tem, da ko določi, ko se določi odhodkovna stran se v bistvu naknadno potem določi prihodkovna stran, ker se seveda proračun EU na odhodkovni strani polni s strani držav članic, torej vplačnic.

V povezavi z obema točkama je torej stališče Republike Slovenije, ki bo osnova pri teh pogajanjih med institucijami, da je komisija je od objave predloga proračuna za leto 23 objavila predlog dopolnitve proračuna 22, potem predlog dopolnilnega pisma k predlogu 23 in pa podatke o realizaciji. Stališče sveta, ki ga je sprejel v začetku julija, torej, ne odraža trenutnega stanja. Slovenija tudi ni nasprotovala predlogom dopolnitev za letošnje leto in tudi ne dopolnilnemu pismu k predlogu proračuna Unije za leto 23. S tem predlogom smo zadovoljni, se pravi, za področje kohezije in razvoja podeželja prav tako z obsegom sredstev, ki so namenjeni ostalim področjem. Za dosego kompromisa pa bo pripravljena sprejeti tudi določene uskladitve.

Na podlagi navedenega ocenjuje predlog komisije kot od kot ustrezen in dobro osnovo za pogajanja. Bo pa tekom proračunskih pogajanj pripravljena sprejeti tudi višji obseg proračuna za 23 kot ga je izglasoval svet julija letos, pri tem smo. Pri tem pa nismo naklonjeni obsegu proračuna, ki bi pri pravicah za prevzem obveznosti presegal zgornje meje večletnega finančnega okvira in preveč posega v marže, saj je potrebno med izvrševanjem v primeru nujnih potreb vedno zagotoviti proste pravice porabe za hitro odzivanje na nepredvidene razmere. Se pravi, gre za postopek, kot ga podobno poznamo tudi v domači, torej v Sloveniji. S tem, da tukaj je pač bolj relacija mogoče Vlada, Državni zbor. Tukaj so pa pač ti tri stranke v postopku.

Toliko za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka za dodatno pojasnilo. Tako sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. vidim, da ni prijavljenih, zato zaključujem.

Gospod Gregorič, izvolite.

Majhen me pa vseeno zanima. Hvala za predstavitev.

Ali mogoče je kakšna skupna številka, koliko bo v tem proračunu za leto 2023 predvidenih za znanost, raziskave, inovacije? Če je to kje združeno?

Hvala lepa.