Spoštovani kolegice poslanke in poslanci, dobrodošli na 3. seji Odbora za zdravstvo!

In sicer, pričenjamo s 3. sejo odbora, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti poslanka Iva Dimic, medtem kot nadomestni člani odbora sodelujejo s pooblastili poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča Terezo Novak, Miha Lamut, ki nadomešča Rastislava Vrečko, Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Sandro Gazinkovski, Rado Gladek, ki nadomešča mag. Karmen Furman, in Jožef Lenart, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 25. oktobra 2022 ste prejeli predlog dnevnega reda seje, in sicer Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, druga obravnava in 2. točka Razno.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Predlagam, da gremo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OBVEZNEM TESTIRANJU FUNKCIONARJEV NA PREPOVEDANE DROGE, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

Amandmaji k predlogu zakona so se lahko vlagali do vključno srede, 2. novembra 2022. Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona z ne 8. september 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 25. oktober 2022 ter mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 19. oktober 2022.

K prvi točki so bili vabljeni predlagatelji zakona in sicer Poslanska skupina SDS, s prvopodpisano Jelko Godec, predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih o vseh členih predloga zakona.

Amandmaji k predlogu zakona v roku, ki ga je določil Poslovnik, niso bili vloženi, odboru tako predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi bi pa opravili glasovanje o vseh členih skupaj. A kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Besedo predajam predlagatelju predloga zakona, mag. Dejanu Kalohu.

Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za dano besedo.

Spoštovani kolegi poslanci in poslanke, spoštovani predstavnik z Ministrstva za zdravje, zainteresirana javnost, ki nas gleda, prav lep pozdrav!

Kot je bilo rečeno, 8. 9. 2022 smo resda vložili Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga danes, kot rečeno, obravnavamo na drugi obravnavi. Zdaj, kaj se je od zadnje zavrnitve zakona v začetku julija dejansko spremenilo, da ponovno vlagamo ta predmetni zakon, po naši oceni, zelo relevanten zakon, lahko odgovorim, da precej. Zdaj, takoj bom prišel potem k zakonski materiji, ampak vseeno ta splošni uvid pa mi dovolite, zakaj je zdaj spet na našem matičnem delovnem telesu predmetni zakon.

Zdaj, v začetku septembra se je na Inštitutu za sodno medicino na prepovedane droge testiralo vseh 27 poslancev Slovenske demokratske stranke, vsi testi so seveda bili negativni in zdaj tudi res pričakujemo, da bodo tudi drugi poslanci iz drugih poslanskih skupin prešli od besed k dejanjem. To pomeni, da bodo danes ta zakon tudi podprli in se tudi kasneje seveda na podlagi zakonskih odločb, sami testirali na prepovedane droge in tako pokazali, da niso samo pristaši besed, ampak tudi dejanj.

Zdaj, v tem času je tudi sama predsednica Državnega zbora na kolegiju v začetku septembra dejala, da nima s tem nikakršnih težav. Dejala je, da bi bilo dobro, ne da gredo vsi poslanci enkrat na te zadroge, celo citiral bom, da ne bo kakšnih nesporazumov, gospa Klakočar Zupančič je na kolegiju v začetku septembra dejala, »Mogoče bi bilo pa dobro, da gremo res vsi poslanci na te zadroge, vsi enkrat, prekinemo sejo, pa gremo vsi na droge. Jaz bom prva, ki bom šla na test, prva, za vse, tudi za alkohol.« Se pravi, zdaj mi ne rabimo nobene seje prekinjati, dovolj je, da danes skupaj stvar potrdimo in bomo potem imeli tudi zakonsko osnovo, da bomo periodično hodili na ta testiranja. Tudi v tujini, spoštovane in spoštovani, smo imeli zdaj en pozitiven primer, pozitiven v smislu, da ni testiranje na droge nobena tabu tema. Kot veste, se je finska premierka Sana Marin šla testirat, kot veste, je bila udeleženka neke zabave, na kateri so tudi udeleženci kričali takšne in drugačne besede in je potem s tem testiranjem zavrnila dvomljivce, da bi uporabljali oziroma konzumirala same droge.

In zdaj, če skočimo spet nazaj na naše domače prizorišče. Zdaj ta zavržna afera Fotopub, ki se je zgodila, o tem smo sicer že govorili tudi na drugih odborih, na tem Odboru za zdravstvo pa lahko rečem, da poleg teh domnevnih spolnih zlorab je tudi konzumacija vseh možnih drog bila tam domnevno prisotna in seveda tudi določeni člani aktualne Vlade so se udeleževali teh performansov. Se pravi, več kot dovolj razlogov je, da imamo danes predmetni zakon spet na naših klopeh. Jaz pričakujem seveda eno plodno, polnokrvno razpravo, zdaj pa mi še dovolite, seveda, da še v parih obrisih razložim, kaj je dejansko namen tega, po moji oceni zelo relevantnega zakona.

Zdaj, najprej bi ta zakon seveda normiral, uredil obveznost testiranja za funkcionarje in funkcionarke na prisotnost prepovedanih drog. Zdaj, v zakonu smo določili, da so funkcionarji po tem zakonu, se pravi, seveda, mi, poslanci Državnega zbora, predsednik republike, predsednik Vlade, vsi ministri ter seveda državni sekretarji. Zdaj, kot ste sami iz predloga videli, predpisan vzorec, po tem, vzor, po tem zakonu je vzorec odvzetega biološkega materiala za laboratorijsko analizo, še enkrat poudarjam, zelo korektno, mi poslanci Slovenske demokratske stranke smo se že testirali, zelo profesionalno, tudi poskrbljeno za zasebnost, se pravi, vzorci pa so vzorec las, urina ali krvi, mi smo seveda dali vzorec urina in kot rečeno,: seveda dali vzorec urina in kot rečeno, testiralo se je vseh 27 poslancev in vsi testi so bili negativni. Zakon določa, da mora vsak funkcionar enkrat v koledarskem letu svojega mandata se udeležiti testiranja na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Izvede samotestiranje Inštitut za sodno medicino v osmih intervalih v koledarskem letu. Predstojnik Inštituta za sodno medicino pa za vsak interval testiranja določi skupno število funkcionarjev vseh organov. Da ne bi bile kakšne opazke v zvezi z, ne vem, mogoče diskriminatornim določanjem koga izmed funkcionarjev smo predvideli žreb, kjer se seveda določi in datum, lokacija, ura in vzorec za testiranje, datum in ura pa ne smeta presegati 48 ur od opravljenega žreba, jasno, v roku dveh dnevov se s tem preprečijo morebitne manipulacije. Če naključno izbrani funkcionar zavrne testiranje ali ne pristopi k testiranju na podlagi vabila, ki mu ga je poslal predstojnik Inštituta za sodno medicino, se domneva, da je izvid na prisotnost prepovedane droge pozitiven. Seveda, to domnevo je vedno mogoče vreti v vreči v vsakokratnem postopku testiranja na prepovedane droge, če bi recimo bil izgovor, da v tistem trenutku ni bilo opravičilo oziroma se ni mogel zaradi neke višje sile opravičiti. Dejstvo je, da predlog zakona zasleduje načelo transparentnosti in odprtosti. To je dejstvo. Sam sprejem tega zakona je po naši oceni neizogiben ravno zaradi odgovorne politike, ki jo mi kot, v tem primeru poslanci, kreatorji zakonodajne politike moramo v prvi vrsti sami pokazati in pa sama preglednost delovanja vseh drugih javnih funkcionarjev in pod črto, odgovornost do slehernika, do slehernega državljana in državljanke. Mislim, da je še kako v javnem interesu, da se javno ve ali slovenski politiki pri svojem političnem odločanju, pri svojem političnem delovanju jemljejo prepovedane droge ali ne. Verjamem, da je temu tako, ne si noben verjetno ne bi kot resni odgovoren funkcionar privoščil kaj takega počenjati, a dajmo vendarle to testiranje uzakoniti. To je poanta zakonskega predloga.

Prebral sem si tako mnenje ZPS kot mnenje Vlade. Nekako je bilo pričakovano odklonilno, seveda pričakovano v tem svojstvu, da je to seveda opozicijski predlog. Res je, da tovrstne zakonodaje ali pa podobne zakonodaje še ni v Evropski uniji ali drugje po svetu. Imamo sicer, to je tista raziskovalna naloga, tudi dobro detektirali, tako da zahvala sodelavcem, ki so pripravili to arhivsko nalogo, sicer so jo potem updajtali, se pravi, da je bila zainteresiranost naročnikov za ta zakon velika, kar si, če štejemo predlagalci v čast. Se pravi, detektirali so oni in mi zvezno državo Južne Avstralije, ki je dejansko v prvem branju obravnavala takšen zakon, o testiranju funkcionarjev. Res da ni bil zakon sprejet, ampak vendarle so v svetu že poskusi, da bi se testiranje uzakonilo. Se pravi ni zdaj Slovenija v tem primeru osamljen otok, pa v končni fazi tudi, če bi bili prvi v Sloveniji na zakonodajnem področju, ki bi pa uzakonili obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge, pa s tem tudi ne bi bilo nič narobe. Zdaj tudi imamo neko povedno korelacijo v končni fazi v prestolnici naše ljube Slovenije, to je, da je Ljubljana v končni fazi med vodilnimi evropskimi mesti z največ kokaina v odpadnih vodah. Tako da, v centru Ljubljane oziroma v Ljubljani pa so vsa ministrstva in sama Vlada, če potegnem to korelacijo.

Pomisleki Vlade in Zakonodajno-pravne službe glede posega v pravico do zasebnosti, glejte, so sicer legitimni, a v dobršni meri po moji oceni za lase privlečeni. Vsi mi dobro vemo, da moramo imeti funkcionarji višjo toleranco tako do kritike kakor tudi do morebitnega oženja polja zasebnosti, a slednje samo seveda v delu, da ne bo kakšnega nesporazuma, v tem delu, ko gre za našo lastno transparentnost v opravljanju naših funkcij.

Dovolite mi samo en plastični primer. Iz tega mariborskega miljeja, da boste vedeli o čem govorim, o tej višji toleranci, ko gre za domnevne posege v zasebnosti, pa naj gre za žaljive obdolžitve, razžalitve. Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je en - bivši zdaj že - mariborski funkcionar tožil novinarja Bojana Požarja, ker se je on kot funkcionar počutil pač razžaljenega, zdaj ta zadeva je na Vrhovnem sodišču, zelo verjetno bo padla tudi glede na sodno prakso, ki je že v Sloveniji prisotna, da pač funkcionarji morajo imeti višji prag tolerance do kritik in podobno je tudi s tem zakonom, ko govorimo o nekih minimalnih posegih v naše pravice do zasebnosti. Zdaj, kot predsednica ste sami dejali, da bomo peljali razpravo. Jaz še enkrat poudarjam, prosim kolege, da so res vsebinski, da se pogovarjamo o členih, da se pogovarjamo, kaj pomeni sprejetje, morebitno sprejetje tega zakona za širšo politično kulturo in zaupanje državljanov in državljank v našo delo, tako da res še enkrat apel na razpravo, ki naj bo konstruktivna, predvsem pa vsebinska. Jaz se bom po potrebi seveda kot predlagatelj vključeval.

Zaenkrat hvala za vašo pozornost in kot rečeno, se veselim razprave, hvala.

Besedo predajam državnemu sekretarju mag. Tadeju Osterc z Ministrstva za zdravje.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovane, spoštovani poslanci.

Naj že uvodoma povem, da po mnenju Vlade Republike Slovenije Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge pretirano posega v zasebnost posameznika, predvsem pa ne rešuje problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko, odgovorno in pa tudi kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev. V skladu s 35. členom Ustave Republike Slovenije je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter tudi osebnostnih pravic. Takšno celovito varstvo vseh osebnostnih pravic vsem državljanom naše države, vključno s funkcionarji, je torej zagotovljeno že na podlagi naše Ustave. Predlog zakona tudi določa relativno ozek krog funkcionarjev, za katere naj bi veljala predlagana ureditev glede testiranja. Iz načela prepovedi diskriminacije kot temeljne prvine načela enakopravnosti iz prvega odstavka 14. člena Ustave izhaja ne le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju. Slednje je ogroženo, če naj posamezen zakon arbitrarno iz siceršnjega kroga funkcionarjev, kakor je opredeljen v šesti točki 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, izloči le določene kategorije, za katere naj bi tako omejevalna in ustavno sporna ureditev veljala in se uporabljala. Nadalje naj opozorim, da pri obveznem testiranju na prepovedane droge, da se tudi zastavlja vprašanje, kaj pod pojmom droga sploh razumemo. Po mednarodni klasifikaciji bolezni so med psihoaktivne snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe in pa tudi odvisnosti, umeščeni tudi alkohol in pa tudi mnoge učinkovine zdravil, tako imenovani stimulansi in pa sedative, ki jih pa praviloma ne uvrščamo med droge. Če bi želeli s testiranji zaznati negativne učinke zaužitih psihoaktivnih snovi, bi morali biti pozorni na vse takšne snovi. Za urejanje pravic in obveznosti funkcionarjev v času trajanja mandata naj povem, da se lahko smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, če s posebnimi predpisi ni posebej določeno drugače. Zato menimo, da bi lahko že danes v okviru veljavnih predpisov, ki na splošno urejajo varnost in zdravje pri delu, funkcionarja, pri katerem obstaja sum na bolezen odvisnosti, ki bi lahko vplivale na delovno zmožnost, napotili na usmerjen preventivni zdravstveni pregled, čeprav posebnega predpisa, ki bi izrecno omogočal preglede za funkcionarje, slovenska zakonodaja nima. Posebej želim poudariti, gospa predsedujoča, da so vsa omenjena in tudi druga vprašanja, ki se lahko pojavijo v zvezi s testiranjem na prisotnost drog v organizmu posameznika, izjemno kompleksna in občutljiva, zato je vsak poseg v posameznikovo zasebnost dopusten le s posameznikovim soglasjem, ki pa mora biti pridobljeno brez vsakršne prisile.

Glede na navedeno in povedano Vlada Republike Slovenije nasprotuje Predlogu zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Hvala.

Hvala predstavniku Ministrstva za zdravje.

Besedo predajam Zakonodajno-pravni službi, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti. V mnenju smo dali pripombe k predlogu zakona predvsem na načelni ravni. Ocenili smo, da je normativni del predloga zakona, torej njegovo besedilo členov tako nejasno in notranje neskladno, da je treba predlog zakona preučiti že na nivoju njegovih izhodišč. Glede tega ugotavljamo, da gre za omejevanje nekaterih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar priznava že sam predlagatelj. Torej poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine po Ustavi ni avtomatično prepovedan. Ustava sama določa pogoje, pod katerimi je tak poseg dopusten, in sicer, da poseg zasleduje ustavno dopusten cilj, ki je lahko v varstvu pravic drugih ali pa v varstvu javne koristi, iz ustavnosodne prakse pa nadalje še izhaja, da mora tak poseg, če ne bo dopusten, prestati tudi strogi test sorazmernosti, ki obsega kriterije, torej presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti predlaganih rešitev v ožjem smislu. Iz gradiva ni razvidno ali je bil tak test opravljen v fazi priprave zakonskega predloga. Gre za poseg v dve pravici, in sicer poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave in poseg v varstvo osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Za vsako od teh pravic oziroma svoboščin bi moral že predlagatelj ustrezno izkazati ali je predviden poseg ustavno dopusten glede na uveljavljena merila za ocenjevanje oziroma preizkus te dopustnosti. Če zaključkov glede tega testa sorazmernosti v gradivu predloga zakona ni mogoče najti, je potem treba predlagano ureditev šteti za sporno z vidika sorazmernosti posega v prizadete človekove pravice in temeljne svoboščine, kar smo v mnenju podrobno obrazložili.

Poleg teh temeljnih pomanjkljivosti predloga zakona smo v mnenju opozorili tudi na nejasne, nedosledne, nelogične in notranje neskladne člene, ki so predvsem glede ureditve namena tega predloga zakona tudi v pravno-sistemskem neskladju, ker posegajo v veljavno ureditev delovanja funkcionarjev, kot to izhaja že iz Ustave in zakonov, ki sistemsko urejajo izpeljavo ustavnega načela delitve oblasti in načela pravne države. Ta predlog zakona se v Državnem zboru obravnava po mojem štetju že četrtič, od tega drugič v sedanjem sklicu. Vedno gre za enako, skorajda identično besedilo, zato bi vsemu povedanemu dodala še eno opozorilo. Predlog zakona se v svoji nedorečenosti dotika temeljnih vprašanj delovanja države, kar vpliva na stanje družbe. Urejanje uporabe prepovedanih drog pri funkcionarjih kot posebni družbeni skupini je treba oblikovati na podlagi temeljitejšega razmisleka o morebitnih posledicah posega v prizadete človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pa tudi o načinu posega vanje, ki bi bil v okviru veljavnega pravnega sistema še ustavno dopusten. To po vsej verjetnosti vključuje tudi konceptualni razmislek o samem predmetu urejanja, ki v obravnavanem predlogu zakona po naši oceni ni dovolj jasno opredeljen.

Hvala lepa.

Hvala.

Torej preden odprem razpravo, bi samo še povedala, da kot nadomestni poslanec je danes z nami tudi dr. Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča Miha Kordiša. Sedaj pa odpiram razpravo in vabim poslanke in poslance k besedi. Se kdo javi? (Da.)

Izvolite, gospod Kaloh.

Ja, takoj odziv na izvajanje predstavnika z Ministrstva za zdravje in gospe iz Zakonodajno-pravne službe. Ja, res je, četrtič, v časovni liniji 2017 do 2020, to imate prav. Zdaj pa vendarle so tudi takrat leta 2017 aktualni poslanci te koalicije, med njimi je bila gospa Mirjam Bon Klanjšček, glasovali za takšen zakon. So glasovali za takšen zakon, se pravi, so se strinjali, vsaj nekateri zdaj med vami, da je zakonska materija še kako pomembna. Zdaj, res je, leta 2022 smo na izredni seji, mislim, da je bila 1. julija, 26 poslancev za 54 proti, ampak glejte, se nam zdi zelo pomembno zaradi prejšnje opredelitve samega zakona, ki našteva poglavitne rešitve. Ko je govoril spoštovani predstavnik Ministrstva za zdravje o tem, da imamo v Sloveniji na področju varnosti in zdravja že Zakon o varnosti in zdravju, ja, jaz se strinjam, seveda ima delodajalec možnost, da se posluži tega zakona, če nekako sumi, da njegov delavec, ne vem, konzumira prepovedane substance, alkohol, droge, in da temu tudi ustrezno ukrepa. Ampak po drugi strani pa vseeno imamo tudi Zakon o funkcionarjih v državnih organih, ki pa dejansko ne opredeljuje morebitnih takšnih stranpoti, ker je pač seveda določeno to že v Zakonu o varnosti in zdravju. Zato je ta intenca tega zakona, da pa vendarle pove, zakaj in na kakšen način naj se izvede obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Jaz mislim, da bi sprejetje takšnega zakona v naši družbi imelo tudi v javnosti podporo, da bi državljani in državljanke pozdravili sprejetje takšnega zakona v našem hramu demokracije, ker imeli smo že primere, ko so funkcionarji sami ocenjevali, da so kolegi iz drugih političnih strank mogoče podvrženi. Samo primeroma, sem si prav izpisal en primer, ko je takratni Jernej Pavlič, sekretar SAB, kajne, spremljal eno sejo Zakona o obrambi in je tam gledal, kaj je poslanec Kordiš delal, in je dobesedno, citiram, zapisal: »Po današnjem izpadu mislim, da je čas, da se v DZ uvede redno testiranje uživanja drog, to ni več normalno.« Se pravi, sami funkcionarji strank so opazili, da -no, sicer je to njihova subjektivna observacija, pa vendar, bile so že debate o tem.

Tako mislim, spoštovana predsednica, spoštovani kolegi, dajmo opraviti razpravo. Vi poveste, kako bi lahko ta zakon morebiti celo amandmirali, ampak jaz kot predlagatelj mislim, da je več kot nujno takšen zakon sprejeti.

Hvala.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem… / oglašanje v ozadju/ Izvolite, Jelka Godec, besedo.

Najlepša hvala.

Zdaj se moram tu pridružiti predlagatelju. No, jaz mislim, da bi bilo treba vseeno opraviti, če ne drugega, kakšno razpravo na to temo. Kot je bilo rečeno, že v prejšnjih mandatih so bile te razprave, bili so tudi za zakon, torej glasovali so za zakon. Mene zanima, zakaj se je pri določenih zdaj zadeva spremenila, kakšna so zdaj ta stališča, zakaj zdaj pa ta zakon več ni, bom rekla, primeren za glasovanje oziroma da ne bodo glasovali oziroma so proti. Poseganje v človekove pravice, kar je bilo povedano s strani predstavnika Vlade pa ZPS, so lahko, bom rekla, neomejene, ampak izničene, tako so rekli, s soglasjem, s soglasjem tistega, ki gre na testiranje. In če se s tem lahko – glej, ni treba z očmi zavijati, boste pač povedali, da je to drugače, kajne, mislim pa, da lahko izrazimo svoje mnenje poslanci. Torej, kakšne so možnosti, da v primeru, da tak zakon gre naprej, da se uzakoni tudi soglasje vsakega posameznika, ki je pač pozvan k temu. Poleg tega pa vse tisto, kar ste povedali, državni sekretar, se tudi lahko da v zakon, torej, katere so tiste substance, na katere se naj funkcionarji testirajo, da bo zadoščeno vsem tem zdravstvenim pogojem, ki ste jih omenjali. Zato mislim, da bi takšen zakon z amandmaji lahko potrdili in ga potem spremenili v tem smislu, da bi zadostili vsem tistim pogojem, uzancam, o katerih ste govorili. Tako toliko vpitja, kot je bilo do zdaj glede tega, bi bilo prav, no, da se o tem razprava vrši naprej. Konec koncev, tudi v določenih gospodarskih podjetjih imajo takšne zadeve, ne na prepovedane droge, ampak testiranje na alkohol in tako naprej. Torej, funkcionarji pa nimamo nobenih sankcij pa ničesar, če pride nekdo vinjen v Državni zbor, če je nekdo pod vplivom substanc in tako naprej. Torej je tudi vprašanje na strani koalicije, zakaj bi bilo dobro slišati vaše mnenje, zakaj se nasprotuje, kakor razumem, temu zakonu.